APDEJT.si

Osemdeset trije poslanci v Franciji pozivajo k prepovedi podjetja Shein na francoskem ozemlju. V svoji izjavi poudarjajo, da razprava ne more temeljiti zgolj na ogorčenju.

Francoski poslanci so odobrili uvedbo "statuta zasebnega najemodajalca" z davčnimi ugodnostmi, da bi spodbudili posameznike k investiranju v stanovanja za oddajanje in s tem rešili stanovanjsko krizo.

Profesor zgodovine srednjega veka je na družbenih omrežjih objavil seznam judovskih osebnosti, ki jih je označil za "genocidneže, ki jih je treba bojkotirati". Organizacija Licra je to dejanje označila za "gnusno", medtem ko je vodstvo univerze objavo "najostreje obsodilo".

Direktor ruske Zunanje obveščevalne službe (SVR) Sergej Nariškin je v ponedeljek v Moskvi izročil ruske potne liste hčerki in vnuku francoskega informatorja Žorža Paka, ki je nekoč prispeval k ohranjanju miru. Prejemnici sta Isabel Pak in Dimitri Folimonoff. Slovesnost je potekala na sedežu SVR v moskovski četrti Jasenevo.

Ustanovitelj Telegrama Pavel Durov je izrazil mnenje, da je teorija o vpletenosti Francije v smrt ameriškega konservativnega aktivista Charlieja Kirka verjetna. Durov je prepričan, da bi lahko bila Francija vpletena v Kirkovo smrt.

Belgijske sindikalne organizacije so sprožile tridnevno stavko v znak protesta proti vladnim varčevalnim ukrepom v višini 10 milijard evrov. Stavka je povzročila precejšnje motnje v železniškem in letalskem prometu ter v javnih službah, pričakujejo pa tudi zaprtje šol.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.

Na vrhu G20 v Južni Afriki so svetovni voditelji sprejeli deklaracijo, ki obravnava globalne izzive, kljub nasprotovanju Združenih držav. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da deklaracija odraža obnovljeno zavezanost multilateralnemu sodelovanju in da skupni cilji presegajo razlike.

Francoska nacionalna skupščina je s 208 glasovi za in 87 proti potrdila uvedbo dveh evrov davka na majhne pakete, vredne manj kot 150 evrov, ki prihajajo iz držav izven Evrope. Ta davek bo namenjen financiranju nadzora nad temi izdelki in omejevanju konkurence kitajskih proizvodov. Davek bo začel veljati 1. januarja.

Francoski minister za evropske zadeve, Benjamin Haddad, je predlagal, da bi zamrznjeno rusko premoženje v Evropi uporabili za nakup orožja.

Ministrica za javne finance Amélie de Montchalin je opozorila, da bo proračun za leto 2026, glede na razpravo v skupščini, približno 5-odstoten. Poudarila je, da je cilj še vedno 4,7 %, in opozorila, da bodo vsi napori, ki jih ne bodo izvedli leta 2026, potrebni v naslednjih letih.

Francoska narodna skupščina se bo ta ponedeljek ponovno posvetila finančnim zadevam za leto 2025, potem ko so prihodki od davka na dodano vrednost (DDV) upadli za 5 milijard evrov. Poslanci bodo preučili predlog zakona o zaključku upravljanja (PLFG), ki prilagaja finance za leto 2025, s poudarkom na razpravi o vzrokih za zmanjšanje prihodkov od DDV.

Med razpravami v francoskem parlamentu so poslanci povečali predvideni primanjkljaj v proračunu za socialno varnost za 6,8 milijarde evrov. Po besedah poročevalca Thibaulta Bazina so zmanjšali predvidene varčevalne ukrepe za približno 3,8 milijarde evrov in dodatne prihodke za 4,8 milijarde evrov. Tako se bo prvotni primanjkljaj, ki ga je predvidela vlada v višini 17,5 milijarde evrov, povečal na približno 24,3 milijarde evrov. Spremenjeni proračun bo naslednji teden obravnaval senat.

Francoski poslanci iz vrst Zelenih predlagajo uvedbo davka na hitro hrano, s katerim bi obdavčili restavracije kot so McDonald's, Quick in Burger King. Poslanec Boris Tavernier poudarja, da bi se zbrana sredstva namenila financiranju okoljskih in zdravstvenih projektov. Predlog je naletel na močan odpor organizacij v sektorju hitre prehrane.

Emmanuel Macron želi francoski mladini ponuditi nov okvir za služenje v vojski z različnimi možnostmi. Ta ideja ni edinstvena za Francijo, saj se tudi druge države soočajo s podobnimi vprašanji glede vojaškega angažiranja.

Več kot 4.000 vinogradnikov je v soboto v Béziersu v Franciji protestiralo in od francoske vlade zahtevalo pomoč zaradi težav v vinogradniškem sektorju.

Po skoraj soglasni zavrnitvi dela o prihodkih v predlogu zakona o financah (PLF), je sprejetje proračuna za leto 2026 do 31. decembra v Franciji zelo negotovo. Najverjetnejša rešitev za vlado je sprejetje posebnega zakona o financah.

V noči z 21. na 22. november 2025 je bil predlog proračuna za leto 2026 v francoski narodni skupščini zavrnjen. Edini poslanec, ki je glasoval za, je bil Harold Huwart iz skupine Liot. Huwart je po zavrnitvi proračuna dejal: »Na srečo norost ne ubija, sicer bi morali obžalovati 577 smrti.«

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je bil obsojen na pet let zapora zaradi financiranja iz Libije, bodo v pritožbenem postopku zaslišali med 16. marcem in 3. junijem. Sarkozy je bil po približno dvajsetih dneh pripora izpuščen iz pariškega zapora.

Župan Verduna, Samuel Hazard, je vložil tožbo proti Pierru-Nicolasu Nupsi, nekdanjemu kandidatu stranke Parti de la France na volitvah v Meurthe-et-Moselle, zaradi obrekovanja in žalitev, povezanih z mašo, organizirano v spomin na Philippa Pétaina. Maša je bila organizirana 15. novembra v cerkvi v Verdunu, kljub nasprotovanju mestne hiše.

Louis Sarkozy, sin nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in kandidat za župana Mentona, je predlagal, da bi z žrebom izbrali 10 % legalnih priseljencev in 'mladoletnih prestopnikov' ter jih poslali na služenje vojaškega roka. Njegova ideja je naletela na mešane odzive in sprožila burno razpravo.

Nemško zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanja v Venezuelo zaradi poslabšanja varnostnih razmer in nedavnega opozorila ameriške civilne agencije za letalstvo. V državi Južne Amerike so razmere napete, ameriške oborožene sile pa v Karibih zbirajo oborožene sile in uničujejo hitre čolne, ki naj bi prevažali droge.

Rusko zunanje ministrstvo je ostro odgovorilo na izjave francoskega predsednika Macrona glede zamrznjenega ruskega premoženja. Tiskovna predstavnica ministrstva je opozorila, da bi morali tisti, ki nezakonito zadržujejo rusko premoženje, to vrniti.

Demokratična republika Kongo in uporniška skupina M23 sta v Katarju podpisali okvirni sporazum za mirovni dogovor, katerega cilj je končati spopade v vzhodnem Kongu. Podpis sporazuma je potekal v Dohi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je odgovoril na polemike, ki so nastale zaradi izjav generala Fabiena Mandona, poveljnika generalštaba, med srečanjem z župani Francije. Kljub ogorčenju, ki so ga povzročile Mandonove besede, Macron pravi, da ima general njegovo polno zaupanje in da so bile njegove besede iztrgane iz konteksta, da bi vzbujale strah.

Sophia Chikirou, poslanka stranke La France insoumise (LFI), je uradno napovedala kandidaturo za županjo Pariza na volitvah leta 2026, s čimer se je pridružila še trem drugim levim kandidatom. Stranka jo je potrdila kot edino kandidatko, pri čemer si prizadeva povečati udeležbo v levih okrožjih.

Prefekt departmaja Meuse bo vložil tožbo zaradi "jasno revizionističnih" izjav, ki jih je ob robu slovesnosti v spomin na maršala Pétaina in njegove vojake v Verdunu izrekel predsednik Združenja za obrambo spomina na maršala Pétaina, Jacques Boncompain. Med slovesnostjo je Boncompain izjavil, da je bil Pétain "prvi odpornik Francije". Slovesnost je potekala v cerkvi v Verdunu, ob njej pa se je zbralo tudi okoli sto protestnikov.

Bruno Retailleau, predsednik Republikancev, se je po izteku enomesečnega zakonskega roka po imenovanju Laurenta Nuñeza za ministra za notranje zadeve vrnil v francoski senat kot senator Vendée. Pripravlja se na politični preobrat in strategijo za leto 2027.

Bernard Cazeneuve, vodja gibanja "La Convention", je v Pontoiseu zbral "levico vlade", da bi ponudil alternativo skrajni desnici. S tem se oddaljuje od Socialistične stranke (PS) in se neposredno zoperstavlja stranki LFI.

Vodja poslancev stranke LR in predsednik stranke Reconquête sta se srečala v sredo, so v petek sporočili iz njunih krogov. Srečanje naj bi bilo namenjeno razpravi o možnih desnih predizborih za predsedniške volitve leta 2027.

Poslanec Sébastien Delogu je uradno napovedal svojo kandidaturo za župana Marseilla na volitvah leta 2026. Kandidaturo je potrdila stranka La France insoumise (LFI), Delogu pa obljublja, da bo "vrnil oblast ljudem" in se boril proti korupciji v mestu.

Naïma Moutchou je med obiskom Nove Kaledonije napovedala "posvetovanje z državljani" glede sporazuma iz Bougivala. Kot je dejala, želijo prebivalcem najprej dati besedo, da bi dali moč razpravam.

Francoski premier Sébastien Lecornu je napovedal obsežno reformo regionalnih zdravstvenih agencij (ARS), s ciljem »okrepiti vlogo države na področju zdravstva«. Lecornu je to izjavil ob zaključku nacionalnega srečanja departmajev Francije v Albi.

Dve tretjini volivcev stranke LR v Franciji podpirata zavezništvo z RN na prihajajočih lokalnih volitvah leta 2026, podobna podpora pa velja tudi za zavezništvo s stranko predsednika Macrona.

Pritožbeno sodišče v Parizu je zavrnilo zahtevo romunskih oblasti za izročitev Paula Lambrina, ki se imenuje za romunskega princa. Lambrino je bil obsojen v zadevi "Kraljeva farma Băneasa". Ta odločitev začasno preprečuje njegovo vrnitev v državo za prestajanje kazni.

Jelica Minić iz Evropskega gibanja v Srbiji je dejala, da po njenem mnenju noben pomemben mednarodni akter več ne zaupa srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Dodala je, da Emanuel Macron, s katerim se je Vučić sestal ta teden, ne bo njegova zadnja obrambna linija v Evropski uniji.

Iranski minister za zunanje zadeve, Sid Abas Irakči, je izjavil, da Združene države Amerike in tri evropske države skupaj poskušajo obsoditi Iran v svetu zaradi iranskega jedrskega programa. Irakči je poudaril, da Iran ne želi ustvariti nove krize in da zahodne države ne razumejo iranske dobre volje.

Francoski poslanci so v odboru sprejeli predlog zakona, ki predvideva nacionalizacijo skupine ArcelorMittal v Franciji. Cilj nacionalizacije je financiranje razogljičenja podjetja.

V Parizu so postavili šest metrov visok spiralni vložek na trgu Place de la République, da bi opozorili na usodo ameriških kontraceptivov, ki so blokirani v Belgiji zaradi spora med Brusljem in Washingtonom.

Vodja francoske stranke Nacionalni zbor, Jordan Bardella, je bil med obiskom sejma Sainte-Catherine v Vesoulu posut z moko. Storilec, dijak, je bil pridržan. Incident se je zgodil med Bardellinim sprehodom med stojnicami.

Videoposnetek, objavljen 21. novembra, prikazuje ministrico in kandidatko za županjo Pariza, Rachido Dati, med pobiranjem smeti. Njena akcija je sprožila številne odzive na internetu.

Oblasti v Marseillu so ukinile varovanje ruskega generalnega konzulata, ki je bil februarja tarča napada pro-ukrajinskih aktivistov, je sporočil generalni konzul Stanislav Oranski.

Koordinacijski odbor združenj veteranov nekdanje OVK je sporočil, da so bile izvedene vse potrebne priprave za protest v Strasbourgu zaradi sojenja pred Specialnim sodiščem v Haagu proti nekdanjim visokim častnikom nekdanje OVK.

Po pritožbi Collège de France zaradi vandalizma je tožilstvo v Parizu odprlo preiskavo. Ustanova je poročala o "žaljivih in sramotilnih napisih, ki so bili narisani pred vhodom in vzdolž njenih fasad 5. in 14. novembra". Pariška ustanova je dvakrat vložila pritožbo zaradi "žaljivih" napisov na njenih fasadah, ki so bili usmerjeni predvsem proti organizatorju spornega dogodka o Palestini, ki je bil sprva odpovedan, nato pa prestavljen na drugo lokacijo.

Nekdanji senator Jérôme Durain je predlagal, da bi Amine Kessaci prejel Legijo časti zaradi njegovega prispevka v boju proti narkotrafiku v Franciji. Durain je o tem že pisal predsedniku Emmanuelu Macronu.

Obisk ruskega veleposlanika Alekseja Meškova na otoku Oléron v Franciji, kjer je obiskal pokopališče sovjetskih vojakov, ki so prispevali k osvoboditvi otoka, je povzročil ogorčenje ukrajinske skupnosti. Prefektura je zagotovila, da ne bo uradnega protokola ob sprejemu.

Iniciativa Pobunjeni univerzitet in Forum Univerze umetnosti v Beogradu sta opozorila predstavništva Evropske unije (EU) in Francije v Srbiji, da je življenje Dijane Hrka odvisno od osebe, ki je večkrat pokazala pomanjkanje empatije. Zahtevata, da prispevata k obnovitvi ustavne ureditve v državi in vplivata na predsednika Aleksandra Vučića, da razpiše izredne volitve.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po srečanju s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dejal, da ga je seznanil z aktualnimi razmerami glede NIS-a. Napovedal je srečanje srbske delegacije z Američani glede te teme. Iz gibanja POKS so obisk ocenili kot zadnji poskus nakupa podpore Zahoda v notranjih političnih sporih.

Francija je kljub vojni v Ukrajini obnovila pošiljke predelanega urana v Rusijo. Tovorna ladja je iz Dunkerqua odplula proti Rusiji, kar je sprožilo kritike Greenpeace, ki izvoz označuje kot 'sramotnega'. Gorivo bo predelano v ruski tovarni, ki nima konkurence v svetu, in nato uporabljeno v francoskih jedrskih elektrarnah. Gre za prvo tovrstno pošiljko po prekinitvi leta 2022, ki jo je odredila francoska vlada.

Francoski poslanci so sprejeli dopolnilo, ki širi pogoje za dodelitev posojil z ničelno obrestno mero (PTZ). Če bo besedilo dokončno vključeno v finančni zakon za leto 2026, bo to omogočilo več gospodinjstvom, da izkoristijo to možnost.