APDEJT.si

V Honduras je prispela opazovalna misija Organizacije ameriških držav (OEA) za volitve, kar se je zgodilo v času zaostrovanja političnih razmer. Na tisoče privržencev desničarske Nacionalne stranke je v prestolnici protestiralo "v obrambo demokracije" in obtožilo vladajočo stranko poskusov obdržanja oblasti. Predsednik odbora Nacionalne stranke, Nasry Asfura, je poudaril, da se Honduras bori za demokracijo in svobodo ter zavrača tuje ideologije.

V dveh ločenih, a podobno tragičnih prometnih nesrečah, ki sta se zgodili v soboto, je umrlo skupno sedem ljudi, več pa jih je bilo poškodovanih. V Boliviji je na cesti Oruro – Cochabamba v kraju Paria umrlo pet oseb, 16 pa jih je bilo poškodovanih. V Hondurasu sta v nesreči na cesti CA-4 v departmaju Copán življenje izgubili dve osebi, več pa je bilo ranjenih. Podobna nesreča se je zgodila tudi v Peruju, kjer je čelno trčenje na Panameriški avtocesti v Caravelíju terjalo eno smrtno žrtev in šest ranjenih.

Honduras je ponovno uvedel obvezno nošenje mask v javnih prostorih, več kot pet let po izbruhu COVID-19. Ta odločitev sledi porastu dihalnih obolenj in širjenju nove različice virusa v Srednji Ameriki.

Pastor Daniel Fuentes iz Marylanda, ki je pred 24 leti pobegnil iz Hondurasa zaradi revščine in nasilja, čaka na odločitev sodišča po aretaciji s strani Imigracijskih in carinskih organov (ICE). Fuentes je v ZDA prispel leta 1997 in naj bi mu potekel vizum leta 2001. Njegova družina poudarja, da nima kazenske evidence.

Carinski ukrepi Trumpove administracije so povzročili zaskrbljenost v Latinski Ameriki, saj bi lahko prisilili proizvajalce kave k ponovni preureditvi globalnega trga z zrni. Te spremembe bi vplivale na cene, konkurenčnost in potrošniške odločitve, še posebej v luči zgodovinsko visokih cen kave. Brazilija, kot največji proizvajalec in izvoznik kave na svetu, naj bi bila najbolj prizadeta zaradi 50-odstotnega carinskega ukrepa, ki naj bi začel veljati 1. avgusta 2025. Kljub tem izzivom nekateri izvozniki, kot na primer iz Hondurasa, menijo, da bi lahko iz te situacije izkoristili priložnost.

Honduras je zaradi hudega izbruha koronavirusa in drugih okužb dihal svoje javne uslužbence ponovno napotil na delo od doma. Vsi zaposleni v vladnih in podrejenih uradih so bili sprva v četrtek in petek naprošeni, da delajo od doma, je sporočilo notranje ministrstvo.

V Hondurasu so zabeležili porast primerov okužb s COVID-19, medtem ko se je hkrati zmanjšala incidenca denge v bolnišnici Hospital Escuela. Kot posledica tega je vlada odredila obvezno delo od doma za javne uslužbence v četrtek in petek, prav tako pa je Ministrstvo za zdravje ponovno uvedlo obvezno nošenje mask v zaprtih in natrpanih prostorih. Te ukrepe so sprejeli zaradi povečanega števila okužb s COVID-19, influence, pljučnice in novega podlinije omikrona XFG. Pandemija COVID-19 pa ima lahko tudi nepredvidljive učinke na možgane, tudi pri tistih, ki se niso okužili.

V petek, 24. julija, je v Venezuelo prispelo 319 Venezuelcev, ki so bili repatriirani iz Mehike v sklopu vladnega programa "Gran Misión Vuelta a la Patria". Dan prej, v sredo, pa je državo dosegla skupina 210 Venezuelcev, ki so bili deportirani iz Združenih držav Amerike, s postankom v Hondurasu. Medtem je eden od venezuelskih migrantov vložil tožbo proti vladi ZDA za 1,3 milijona dolarjev, ker naj bi ga neupravičeno pridržali in deportirali v Center za zapiranje teroristov (Cecot). Ameriški State Department je pojasnil, da ni bilo neposrednih pogajanj z venezuelsko vlado glede teh primerov.

Honduraška vlada je odredila, da morajo javni uslužbenci ta četrtek in petek delati od doma zaradi porasta okužb s covidom-19 in drugimi respiratornimi boleznimi. Ukrep se nanaša na vse centralne vladne resorje in decentralizirane institucije.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Bidna naj bi ustavila postopke za izgon ilegalnega migranta iz Hondurasa, Joseja Armanda Carcama-Perdoma. Ta naj bi v ZDA živel nezakonito in je sedaj obtožen ugrabitve ženske ter spolnega napada, ki naj bi trajala več dni. Novica poudarja, da je bila oseba, ki naj bi storila takšna dejanja, pod zaščito administracije, ki je ustavila postopke za njeno deportacijo.

MDC (Metropolitan Detention Center) New York, eden najzloglasnejših zaporov v ZDA, je bil opisan kot 'pekel na zemlji'. Skozi njega so potovali številni visoki zaporniki, med njimi nekdanji predsednik Hondurasa Juan Orlando Hernández ter Fito, Caro Quintero in Mayo Zambada. Zapor je znan po strogih razmerah in obravnavi zapornikov, kar je privedlo do njegovega slabega slovesa.

Lech Poznań, aktualni poljski prvak, je po šokantnem začetku sezone potrdil pomemben prestop. Honduraški krilni igralec Luis Palma, star 25 let, ki je pred dvema letoma dosegal zadetke v skupinskem delu Lige prvakov za Celtic, se je klubu pridružil na posojo. Pred tem prestopom je Lech sezono začel z bolečim porazom proti Legii Varšava v boju za Superpokal in nato še z vpadom na uvodni tekmi za obrambo državnega naslova.