Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.
V provinci Al Anbar, ki se nahaja na meji med Irakom in Sirijo, je posnet močan peščeni vihar. Posnetek prikazuje silovitost naravnega pojava.
Meteorološka služba province Teheran je napovedala povečano oblačnost, nižje temperature ter občasne padavine, nevihte in grmenje v severnih in zahodnih predelih province od danes do ponedeljka.
Iran je čestital Iraku za uspešno izvedene parlamentarne volitve. Iranski zunanji minister je iraškemu narodu in vladi čestital za mirno izvedbo volitev in ponudil nadaljnjo krepitev odnosov na vseh področjih. Predsednik Masoud Pezeshkian je v telefonskem pogovoru z iraškim premierjem Mohammedom Shia' al-Sudanijem dejal, da rezultati volitev odražajo »pristno voljo iraškega ljudstva«.
Tekma med Združenimi arabskimi emirati in Irakom v azijskih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2026 se je končala z rezultatom 1:1. Tekmo, ki jo je zaznamovala velika udeležba gledalcev, je gostil stadion Mohammed bin Zayed v Abu Dabiju.
Iranski zunanji minister Abas Araghči je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razpravljal o regionalnih in mednarodnih dogodkih, vključno s konflikti v regiji in palestinskem vprašanju. Prav tako se je Araghči pogovarjal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Mohamedom bin Abdulahom Al Thanijem o dvostranskih odnosih in regionalnih zadevah. Razprava z Lavrovom je potekala pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA.
Deset let po smrtonosnih napadih v Parizu sta se Islamska država (IS) in Al-Kaida znatno spremenili. Njune podružnice še vedno predstavljajo globalno varnostno grožnjo, zlasti v Afriki. Čeprav je osrednji poveljniški položaj džihadističnih skupin oslabel, vizija globalnega kalifata ostaja, pri čemer je Evropa še vedno v ideološkem križišču. Grožnja evropskim državam se je spremenila, saj so jih navdihnili izolirani napadi džihadističnih gibanj.
Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v pismu generalnemu sekretarju ZN in predsedniku Varnostnega sveta ZN obtožil ZDA, da so usmerjale izraelski napad junija, v katerem je umrlo več kot 1000 ljudi. Iran poziva ZN, da ZDA in Izrael pozovejo k odgovornosti za "agresijo" proti Teheranu in kršitve mednarodnega prava.
V Parizu in Saint-Denisu poteka dan spominskih slovesnosti in poklonov žrtvam terorističnih napadov 13. novembra, ki so se začele v bližini Stade de France. Napadi so zahtevali 132 življenj in več kot 350 ranjenih. Na spominskih slovesnostih je prisoten tudi francoski predsednik.
Turško obrambno ministrstvo je začasno ustavilo vse polete vojaških transportnih letal C-130 po strmoglavljenju letala v Gruziji. Ministrstvo je tudi zanikalo, da bi letalo prevažalo strelivo; na krovu so bili le člani posadke, oprema za vzdrževanje in rezervni deli za letala. Vzroka nesreče ministrstvo še ni razkrilo, preiskava pa še poteka. Strmoglavljeno letalo je letelo iz Azerbajdžana.
Po prvih rezultatih je koalicija premierja Mohameda Shia al-Sudanija dosegla prepričljivo zmago na parlamentarnih volitvah v Iraku. Volilna udeležba je bila 55-odstotna. Premier Al-Sudani je razglasil zmago svoje koalicije, imenovane Koalicija za obnovo in spremembe.
Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.
V Iraku je več kot 21 milijonov volivcev odločalo o sestavi novega parlamenta. Volitve potekajo v času nestabilnosti v arabskem svetu, pomemben vpliv pa imata tudi Iran in ZDA, ki se borita za prevlado v državi. Kljub obljubam o demokratični prenovi po protestih leta 2019, je navdušenje upadlo, pri čemer nekateri opozarjajo na vpliv Irana na volilni proces.
Rusko podjetje LUKOIL je razglasilo višjo silo na iraškem naftnem polju Zahodna Qurna-2, enem največjih na svetu. Razlog za to so zahodne sankcije, zaradi katerih je Irak prekinil vsa plačila ruskemu podjetju. Podjetje je iraškemu ministrstvu za nafto sporočilo, da v trenutnih razmerah ne more nadaljevati z delom. Če se razlogi za višjo silo ne odpravijo v naslednjih šestih mesecih, bo LUKOIL moral popolnoma ustaviti proizvodnjo na tem območju.
V Iraku so potekale parlamentarne volitve ob strogih varnostnih ukrepih in političnem bojkotu. Volitve so potekale v ključnem trenutku za državo in regijo, zaznamovala pa jih je tudi bojazen pred nizko volilno udeležbo in apatijo.
Indijski rafinerji Hindustan Petroleum Corp (HPCL) in Mangalore Refinery and Petrochemicals Ltd (MRPL) sta na promptnem trgu kupili skupno pet milijonov sodčkov nafte iz Združenih držav Amerike, Iraka in Združenih arabskih emiratov. HPCL je kupil dva milijona sodčkov zahodnoteksaške vmesne nafte (WTI) in dva milijona sodčkov nafte Murban iz Abu Dabija, medtem ko je MRPL kupil milijon sodčkov nafte Basra Medium. Nakupi so namenjeni nadomestitvi ruske nafte.
Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa se je v ponedeljek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. To je prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih. Srečanje je vzbudilo velika pričakovanja, saj ZDA želijo vključiti Sirijo v globalno koalicijo proti Islamski državi. Pred tem so ZDA Sharaa umaknile s seznama teroristov.
V Iraku so pripadniki varnostnih sil, notranje razseljene osebe, vključno z jezidi, oddali svoje glasove na predčasnih volitvah pred parlamentarnimi volitvami. Udeležba na posebnih volitvah je dosegla 60 odstotkov.
Iraški minister za zunanje zadeve je izrazil kritike glede podelitve Nobelove nagrade za mir osebi, ki po njegovem mnenju podpira vojno in zločine izraelskega režima. Minister se sprašuje, kakšna nagrada za mir je to, če jo prejme nekdo, ki zagovarja vojno.
V Iraku se je začel volilni molk pred parlamentarnimi volitvami, na katerih se bodo kandidati potegovali za 320 sedežev, od tega je 83 sedežev rezerviranih za ženske. Sedeži so razdeljeni po vseh provincah, vključno s Kurdistansko regijo.