APDEJT.si

Sirija je po 14 letih izvozila prvo pošiljko surove nafte. Izvoz, ki je bil omogočen po tem, ko so ZDA junija umaknile sankcije, je obsegal 600.000 sodčkov težke surove nafte iz pristanišča Tartus. Kupec je trgovska družba B Serve Energy.

Po streljanju s solzivcem v kampusu Univerze Pasundan (Unpas) so našli 48 ostankov projektilov in eno tulko. Rektor Univerze Islam Bandung (Unisba) je izdal pojasnilo glede streljanja s solzivcem v kampus. Policija je solzivec uporabila, ker naj bi protestniki poskušali splezati čez ograjo kampusa Unisba.

Keir Starmer je obtožil stranko Reform, da izkorišča nezadovoljstvo glede priseljevanja. Yvette Cooper je napovedala zaostritev pravil za prosilce za azil, ki želijo pripeljati družinske člane v Združeno kraljestvo, in razkrila, da bi lahko nezakonite migrante deportirali v nekaj tednih. Poleg tega je bil objavljen članek, ki preverja dejstva o realnosti s katero se soočajo prosilci za azil v Veliki Britaniji.

Humza Yousaf je pozval škotskega tožilca, naj ne preganja protestnikov, ki mirno izražajo podporo prepovedani skupini Palestine Action. Teuta Hoxha iz Palestine Action Filton 24 že devet mesecev gladovno stavka v zaporu zaradi domnevne zlorabe protiterorističnih pooblastil. Pet članov skupine, ki podpira Palestine Action, je bilo aretiranih med policijskimi racijami pred načrtovano množično protestno akcijo proti prepovedi skupine.

Izraelski zračni napad v Sani v Jemnu je ubil premierja hutijevske vlade Ahmeda Ghaleb al-Rahawija in druge visoke uradnike. Hutijevci, ki jih podpira Iran, so po napadu vdrli v dve agenciji ZN in zagrozili z »mračnimi dnevi« za Izrael. V Sani so potekale žalujoče slovesnosti za umrlimi, medtem ko se povečujejo skrbi glede širitve regionalne vojne.

V Iraku so po več kot osmih letih od uničenja s strani teroristične skupine ISIL ponovno odprli mošejo al-Nuri v Mosulu in pripadajoči minaret Hadba. Pri obnovi mošeje so sodelovali tudi Združeni narodi in Združeni arabski emirati. Mošeja naj bi predstavljala simbol odpora proti terorizmu in obnove države.

V okrožju Diamer v Gilgit-Baltistanu je strmoglavil pakistanski vojaški helikopter MI-17 zaradi "tehnične napake", pri čemer je umrla vsa posadka, sestavljena iz petih članov. Medtem so v provinci Punjab reševalci s pomočjo dronov evakuirali več kot 700.000 ljudi, ki so bili ujeti zaradi obsežnih poplav. Meteorološka služba opozarja na nadaljnje padavine.

Združene države Amerike so pozvale evropske države, da uvedejo sankcije proti Indiji, podobne tistim, ki jih je uvedla sama. Zahtevajo predvsem prekinitev vseh dobav nafte in plina v Indijo. Ameriška administracija želi, da Evropa prevzame večjo vlogo pri pritisku na Rusijo, saj noče sama nositi vseh stroškov.

Nemški kancler Friedrich Merz opozarja, da se vojna v Ukrajini ne bo končala hitro in enostavno, ter da se morajo Nemčija in druge države pripraviti na dolgotrajen konflikt. Merz je poudaril, da se vojna ne sme končati s kapitulacijo Ukrajine, saj bi to ogrozilo tudi druge države. Izrazil je prepričanje, da diplomatske rešitve zahtevajo čas, ter da je južni del Donecka zdaj pod ruskim nadzorom.

Kitajska je praznovala obletnico zmage v drugi svetovni vojni, kar poudarja njen pogled na globalno geopolitično ureditev. V Mehiki je izbruhnila afera zaradi izjav narkošefa, ki je priznal desetletja trajajočo korupcijo politikov, policistov in vojakov. Mediji so bili kritizirani zaradi pristranskega poročanja o dogajanju v Palestini. V Evropski uniji narašča zaskrbljenost zaradi domnevnega protidemokratičnega delovanja slovaške vlade. Poročali so o smrti tiskovnega predstavnika Hamasa, Abu Obeide, ki je bil ključna figura v njihovi propagandi. V Italiji je prišlo do spora med politikom in sodniki zaradi obtožb o politizaciji sodstva. Italijanski igralci in druge javne osebnosti pa so izrazile podporo Hamasu.

Nemška zvezna policija je na letališču Köln/Bonn aretirala 32-letno Iračanko na podlagi mednarodne tiralice, ki so jo izdale Združene države Amerike. Ženska je osumljena pranja denarja in je bila aretirana, ko je poskušala odpotovati v Istanbul.

Švedska vlada bo v prihodnjem proračunu namenila 8,45 milijarde dolarjev za povečanje zaupanja gospodinjstev in gospodarske rasti. Ameriški BDP je spomladi poskočil za 3,3 %, kar je posledica umiritve trgovinskih vojn. V Iraku digitalno delo preoblikuje gospodarstvo. Webull Corporation je v drugem četrtletju 2025 zabeležil 46-odstotno povečanje prihodkov, ki so dosegli 131,5 milijona dolarjev. V ZDA se manjši gospodarski subjekti soočajo s posledicami ameriških carin.

V Novi Zelandiji poteka razprava o tem, ali je država preveč zadolžena ali pa premalo investira zaradi osredotočenosti na zmanjševanje dolga. Medtem pa študija v ZDA razkriva, da korporativni mediji pogosto zmanjšujejo vpliv pohlepa podjetij na dvig cen in inflacijo, pri tem pa se sklicujejo na izjave industrije ali ne ponujajo nobene razlage za inflacijo.

V Združenih državah Amerike se je število prošenj za nadomestilo za brezposelnost zmanjšalo, kar kaže na to, da delodajalci zadržujejo delavce kljub upočasnjevanju gospodarstva. V Združenem kraljestvu pa strokovnjaki opozarjajo na možno povečanje stopnje brezposelnosti, ki bi lahko do avgusta 2025 dosegla pet odstotkov, kar je najvišja raven od začetka pandemije COVID-19.

Indijska vlada je podaljšala shemo premierjevega sklada za samozaposlitev uličnih prodajalcev (PM SVANidhi) do 31. marca 2030, s skupnim proračunom 7.332 crore rupij. Hkrati Svet GST razpravlja o možnosti predčasne ukinitve nadomestila za GST, ki je bilo prvotno predvideno do 31. marca 2026, zaradi bližnjega poplačila posojil, najetih med pandemijo COVID-19 za kompenzacijo držav.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje 43-letnemu Iračanu Rašidu Azizu, ki mu tožilstvo očita terorizem. Aziz zanika obtožbe in trdi, da so dokazi lažni ter da so ga napačno identificirali. Tožilstvo ga bremeni, da je eno izmed njegovih imen Aršad Hamis Hamdani Aziz.

Trg dela se po svetu sooča z različnimi izzivi. V Kanadi je trg dela v tehnološkem sektorju upadel za 19 % glede na raven iz leta 2020, kar je analitike presenetilo. V Veliki Britaniji se pričakuje, da bo stopnja brezposelnosti do avgusta 2025 dosegla pet odstotkov. Poleg tega se je število prejemnikov nadomestila za brezposelnost v Združenem kraljestvu povečalo na rekordnih 6,5 milijona. V Nemčiji avtomobilski sektor zmanjšuje število delovnih mest zaradi gospodarskih težav. V ZDA pa rast delovne sile skorajda ne obstaja brez priseljevanja, kar pomeni, da je gospodarska rast odvisna od povečanja produktivnosti. V Bangladešu je bilo lansko leto zaprtih več kot 500 tovarn, kar je povzročilo izgubo številnih delovnih mest.

Cene nafte so padle, ker trg ocenjuje konec sezone poletne vožnje v ZDA in težave z dobavo v Indiji. Prihodnost nafte Brent je padla za 0,91 % na 67,43 dolarja. Zaskrbljujoča je šibka napoved povpraševanja po gorivu v ZDA, ki jo še poslabšujejo višje tarife na ruski uvoz.

Izvršni direktor podjetja Target se bo umaknil s položaja sredi težav, s katerimi se podjetje sooča. Medtem Scott Bessent nakazuje na morebitno osredotočenost na ladjedelništvo. Podjetje Kalshi, ki deluje na področju napovednih trgov, bo razširilo svojo prisotnost na verigi blokov in imenovalo novega vodjo za kriptovalute. PBS kritizira Target zaradi umika pobud DEI. Poročilo pa krivi politike Donalda Trumpa za dvig cen živil.

V Pandžabu se vlada in opozicijska stranka PTI prepirata zaradi stroškov potovanja premierke Maryam Nawaz v Tokio. Imran Khan je ukazal stranki PTI, da izstopi iz vseh parlamentarnih odborov. V Iraku volitve leta 2025 potekajo pod vplivom pretekle debaatifikacije, pri čemer je bilo diskvalificiranih več kot 580 kandidatov. Protiteroristično sodišče v Faisalabadu je voditelje PTI Omarja Ayuba, Shiblija Faraza in Zartaj Gul ter 56 drugih obsodilo na 10 let zapora zaradi napada na hišo nekdanjega notranjega ministra med nemiri 9. maja 2023.