APDEJT.si

Združeno kraljestvo in Irak sta podpisala nov sporazum, ki omogoča hitrejše vračanje iraških migrantov, ki jim je bila zavrnjena prošnja za azil. Cilj dogovora, ki je bil podpisan med obiskom iraškega namestnika premierja v Veliki Britaniji, je zmanjšati število prehodov migrantov preko Rokavskega preliva in okrepiti nadzor nad azilom. Sporazum nadgrajuje prejšnje prizadevanje za boj proti tihotapskim združbam.

Podjetje Karpowership bo prek svoje podružnice BKPS v Iraku začelo nov projekt proizvodnje električne energije. Podjetje je podpisalo pogodbo z iraškim ministrstvom za elektriko in družbo General Company for Electric Energy Production / Southern za zagon projekta z dvema energetskima ploviloma v Basri, ki bo zagotavljal 590 megavatov električne energije. Namen projekta je podpora energetski varnosti države.

Irak se približuje roku septembra 2025 za začetek umika ameriških vojakov, kot je določeno v sporazumu z ZDA iz leta 2022. To se dogaja več kot desetletje po oblikovanju mednarodne koalicije za boj proti ISIS. Hkrati pa se pojavljajo razkritja o prikritem delovanju Cie v Siriji, kjer naj bi agencija več kot desetletje vodila vojno za strmoglavljenje vlade Bašarja al Asada.

Libanonska vojska je v dolini Bekaa odkrila in uničila veliko tovarno amfetamina Captagon, kar je rezultat sodelovanja med iraškimi in libanonskimi obveščevalnimi agencijami.

Kmetijstvo se sooča z velikimi izzivi zaradi podnebnih sprememb in gospodarskih pritiskov. V Siriji požari in suše ogrožajo pridelek in prihodke družin. V južnem Iraku naraščajo napetosti zaradi pomanjkanja vode in elektrike ter propadanja kmetijstva. V ZDA, natančneje na srednjem zahodu, pa kmetje trpijo zaradi ekstremnih vremenskih razmer in carin, ki negativno vplivajo na izvoz soje in koruze.

V Iraku so se v nedeljo, 17. avgusta, začela izkopavanja množičnega grobišča, ki naj bi vsebovalo posmrtne ostanke žrtev Islamske države. Iraška vlada si prizadeva za identifikacijo žrtev.

Iraška vlada je obljubila pomoč pri identifikaciji žrtev množičnega grobišča al-Khasfa v Ninevah in zagotovila zaščito njihovih pravic. Iraške oblasti so prav tako začele z izkopavanjem na območju množičnega grobišča v bližini Mosula, za katerega se domneva, da vsebuje posmrtne ostanke tisočih žrtev Islamske države.

Iraške oblasti so začele z izkopavanjem množičnega grobišča v bližini Mosula, za katerega se domneva, da vsebuje posmrtne ostanke več tisoč žrtev Islamske države (Daesh). Grobišče Khasfa naj bi vsebovalo več kot 4.000 žrtev, med katerimi so tudi jazidi in vojaki. To je eden najhujših pokolov, ki jih je zagrešila Islamska država.

Iraške oblasti so začele izkopavati množično grobišče v bližini Mosula, kjer naj bi bilo pokopanih na tisoče žrtev ISIS-a. Guverner province Ninive Abdulqader al-Dakhil in vodja pritožbenega odbora Raed al-Maslah sta sprožila pobudo za izkopavanje globoke vrtače Al-Khasfa, južno od Mosula, kjer naj bi ISIS med letoma 2014 in 2017 odlagal trupla. Prva faza, ki se je začela 10. avgusta, vključuje površinsko izkopavanje na območju Khasfe. Natančne številke žrtev niso znane.

Milijoni šiitskih muslimanov so se zbrali v Karbali v Iraku za Arbaeen, eno največjih verskih zbiranj na svetu, ki zaznamuje konec žalovanja za Imama Huseina. Prireditev je privabila več kot 21 milijonov romarjev. V Teheranu so se iranski državljani udeležili spominskega pohoda Arbaeen, namenjenega tistim, ki se niso mogli udeležiti glavnega romanja v Karbalo. Bagdad je pohvalil uspešno izvedbo varnostnega načrta za Arbaeen.

Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost (SNSC) Ali Larijani se je vrnil v Teheran po dvodnevni turneji po Zahodni Aziji, ki je vključevala obisk Bagdada in Bejruta. Med obiskom v Libanonu je Larijani zavrnil obtožbe o iranskem vmešavanju v notranje zadeve države in pozval libanonske politike, naj razlikujejo med prijatelji in sovražniki. V Bejrutu so ga sprejeli toplo.

Irak in Iran sta podpisala nov varnostni memorandum o soglasju, ki naslavlja nadzor meje in opozicijske skupine. Iraški viri poročajo, da memorandum izhaja iz prejšnjega varnostnega dogovora. Kljub temu je ta poteza sprožila kritike ZDA, ki menijo, da sporazum ni v skladu z njihovimi cilji. Iransko veleposlaništvo v Iraku je obsodilo vmešavanje ZDA v sodelovanje med Teheranom in Bagdadom, Irak pa brani svoj varnostni pakt z Iranom.

Iransko veleposlaništvo v Bagdadu je obsodilo Združene države Amerike zaradi vmešavanja v nedavni varnostni sporazum med Iranom in Irakom. Iraško veleposlaništvo v Washingtonu je poudarilo suvereno pravico Iraka do sklepanja sporazumov, ki služijo njegovim nacionalnim interesom, in zavrnilo ameriške ugovore glede varnostnega memoranduma z Iranom. Iransko veleposlaništvo je zavrnilo izjave tiskovne predstavnice ameriškega State Departmenta Tammy Bruce, ki nasprotuje sporazumu.

Sirijska vlada si prizadeva za obnovo naftovoda Kirkuk-Baniyas z Irakom, ki je bil pred vojno in sankcijami sposoben prepeljati do 300.000 sodčkov nafte na dan do sirijske sredozemske obale. Ta strateška poteza naj bi bila ključna za sirijsko gospodarstvo, še posebej ob zaostrovanju bojev za oblast po obdobju Assada.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so Združene narode obvestile, da so pripravljene ponovno uvesti sankcije proti Iranu, če ta do konca avgusta ne bo dosegel dogovora glede svojega jedrskega programa. Zagrozile so z vrnitvijo k ukrepom, ki so veljali pred desetletjem.

Iraško ministrstvo za nafto preučuje možnost izvoza nafte preko libanonskega pristanišča Tripoli. Ministrstvo načrtuje ustanovitev skupne komisije, ki bo ocenila stanje naftovoda med Irakom in Sirijo, z namenom morebitne obnove. Ta poteza bi lahko Iraku omogočila diverzifikacijo izvoznih poti za nafto.

Cene nafte so se zvišale, potem ko sta ZDA in Kitajska podaljšali premirje v trgovinski vojni, kar je zmanjšalo zaskrbljenost glede negativnega vpliva na gospodarstvi obeh držav in povpraševanje po nafti. Ameriški predsednik Trump je za 90 dni preložil uvedbo carin na kitajsko blago, kar je dodatno spodbudilo rast cen. Medtem pa so se cene iraške surove nafte Basrah znižale, kljub rasti na svetovnih trgih.

Irak se je soočil z obsežnim izpadom električne energije zaradi rekordno visokih temperatur, ki so v Bagdadu in enajstih provincah dosegle 50 stopinj Celzija. Visoke temperature so povzročile povečano porabo električne energije, kar je preobremenilo omrežje. Izpad je paraliziral državo za več ur, saj so delovali le generatorji.

Irak se sooča z obsežnim izpadom električne energije po vsej državi, ki ga je povzročila vročinski val s temperaturami do 50 stopinj Celzija. Povečana poraba električne energije zaradi uporabe klimatskih naprav in ventilatorjev je preobremenila že tako dotrajano infrastrukturo, ki je bila poškodovana v desetletjih vojn. Izpad električne energije še dodatno otežuje življenje prebivalcem, ki se težko spopadajo z ekstremno vročino.

Iraška električna mreža se je soočila s popolnim izpadom zaradi rekordno visokih temperatur in povečane porabe, kar je povzročilo izklop dveh prenosnih linij.