APDEJT.si

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je razbila obsežno vohunsko mrežo, ki naj bi jo vodile ameriške in izraelske obveščevalne agencije. Operacija naj bi potekala "usklajeno v več provincah" po več mesecih nadzora in protiobveščevalne dejavnosti. Podrobnosti o času, aretacijah ali lokacijah niso bile razkrite.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je sporočil, da so se inšpektorji agencije vrnili v Iran in izvedli inšpekcije v tistih jedrskih objektih, ki niso bili tarča nedavnih napadov Združenih držav Amerike in Izraela.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je napovedal namero, da zapre vojaški radio, da bi ohranil 'vojaško nevtralnost', kar je sprožilo kritike glede groženj svobodi tiska in demokratičnim vrednotam. Katz trdi, da je bil radio ustanovljen kot glas in uho za vojake IDF in njihove družine, ne pa kot platforma za izražanje mnenj.

Savdski kronski princ Mohammed bin Salman je obljubil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da bo v Združene države Amerike vložil 1 bilijon dolarjev. Trump je Savdsko Arabijo označil za velikega zaveznika in omenil možnost več milijard dolarjev vrednih poslov, vključno s F-35 in infrastrukturo za umetno inteligenco.

V Dunaju so se pred prihajajočim srečanjem Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) sestali predstavniki Irana, Rusije in Kitajske z generalnim direktorjem agencije, Rafaelom Grossijem. Srečanje poudarja diplomatske napore v zvezi z iranskim jedrskim programom.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je v napadalnih dejanjih Izraela na libanonskem ozemlju od prekinitve ognja umrlo 331 ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ob tem pa pohvalil njegovo vlogo na področju človekovih pravic in pozdravil obljubo Savdske Arabije o vlaganju bilijona dolarjev v ZDA. Trump je branil princa pred obtožbami o vpletenosti v umor novinarja Džamala Khashoggija, ki ga je bin Salman označil za 'napako'.

Iran je potrdil zaseg tujega tankerja za prevoz nafte v Hormuški ožini. Do zasega je prišlo po incidentu pred obalo Združenih arabskih emiratov in predstavlja prvi tovrstni iranski ukrep po izraelsko-ameriških napadih na državo junija.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil vojaškemu pritisku, političnemu prisiljevanju ali gospodarskim sankcijam. Obsodil je ZDA in Izrael zaradi napadov na iranske jedrske objekte in izpostavil dvojna merila v globalnem režimu neširjenja jedrskega orožja. Iravani je ponovil, da vojaška agresija in ekonomski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi opustil svoje legitimne pravice.

Vodja iranske agencije za atomsko energijo je izjavil, da je Izrael v prvem napadu bombardiral tovarno, ki proizvaja gorivo za reaktor v Teheranu, ki se uporablja za proizvodnjo radioaktivnih zdravil. Po njegovih besedah so bile informacije o tej lokaciji na voljo samo agenciji.

Ameriško ministrstvo za finance je uvedlo sankcije proti 32 posameznikom in subjektom v Iranu, ki so povezani z iranskim raketnim in brezpilotnim programom. Ukrep je bil sprejet v okviru politike največjega pritiska proti Islamski republiki Iran.

Ameriška publikacija poroča, da Iran, po izkušnjah iz dvanajstdnevne vojne, izboljšuje svoje raketne sposobnosti. Posebna pošiljka raket iz Kitajske naj bi bila poslana v iransko pristanišče Bandar Abbas.

Iranski parlamentarni govornik Mohammad Baqer Qalibaf je izjavil, da Izrael ne bi bil sposoben samostojno vzdržati spopada z Iranom več kot en teden. Poudaril je, da je nedavni 12-dnevni konflikt razkril ranljivost Izraela brez podpore zahodnih sil. Qalibaf je dejal, da je konflikt Izraelu ponudil "pomemben nauk".

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju izjavil, da je iranski jedrski program močno nazadoval in da Teheran zdaj išče dogovor z Washingtonom. Presenetljivo je napovedal, da je dogovor verjeten.

Izraelski mediji poročajo o aretaciji večjega števila Izraelcev zaradi suma vohunjenja za Iran. To naj bi razkrilo visoko raven iranskega obveščevalnega vpliva v državi.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je potrdila zaseg tankerja Talara, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, v Hormuški ožini. Tanker je bil zasežen zaradi domnevnih kršitev, vključno s prevozom nedovoljenih petrokemičnih izdelkov, namenjenih v Singapur. Zaseg se je zgodil ob obali Makrana na jugovzhodu Irana, tanker pa je bil na poti iz Združenih arabskih emiratov.

Predsednik parlamenta je ob štirinajsti obletnici smrti mučenika Teheranija Moghaddama dejal, da Izrael v 12-dnevni vojni ni nikoli okusil takšnega ognja.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija razvija odnose z novim sirskim vodstvom neodvisno od dogovorov med Sirijo in Združenimi državami. Poudaril je, da Moskva gradi odnose s Sirijo brez upoštevanja njenih stikov z ameriškimi oblastmi.

Ameriški Centralni poveljniški center (Centcom) je izjavil, da je iranska revolucionarna garda zasegla naftni tanker Talara, kar naj bi bila očitna kršitev mednarodnega prava. Centcom poudarja, da je takšno ravnanje nesprejemljivo.

Iranska misija pri Združenih narodih na Dunaju je opozorila Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) pred sprejetjem nove resolucije, ki cilja na Iran pod pritiskom zahodnih držav. Iran meni, da bi to predstavljalo nov poskus politizacije agencije. Iranski predstavnik pri IAEA je kritiziral Združene države in tri evropske države zaradi predložitve novega osnutka resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskega zaščitnega nadzora, temveč bo le zapletla trenutno situacijo. Iran je tudi opozoril, da bi sprejetje protiranske resolucije vplivalo na sodelovanje med Teheranom in IAEA.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran trenutno ne bogati urana, saj so ameriški in izraelski napadi junija poškodovali iranske jedrske objekte. Dodal je, da je Teheran odprt za pogovore z Washingtonom, če ZDA opustijo svoje "maksimalistične zahteve". Poudaril je, da v Iranu ni nobenega neprijavljenega bogatenja urana.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je v poročilu izrazila obtožbe glede iranskega miroljubnega jedrskega programa. Poročilo IAEA znova odpira vprašanja o obsegu in naravi jedrskih aktivnosti v Iranu.

V Iraku je več kot 21 milijonov volivcev odločalo o sestavi novega parlamenta. Volitve potekajo v času nestabilnosti v arabskem svetu, pomemben vpliv pa imata tudi Iran in ZDA, ki se borita za prevlado v državi. Kljub obljubam o demokratični prenovi po protestih leta 2019, je navdušenje upadlo, pri čemer nekateri opozarjajo na vpliv Irana na volilni proces.

Iran je izpustil tanker Talara, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, in vseh 21 članov posadke. Tanker so iranske sile zasegle konec prejšnjega tedna blizu Hormuške ožine brez pojasnila. Upravljalec ladje, Columbia Shipmanagement s sedežem na Cipru, je sporočil, da so vsi člani posadke varni in dobrega zdravja. Izpustitev tankerja je prva tovrstna poteza Irana po več mesecih.

Strokovnjak za strateška vprašanja je poudaril, da Teheran ne bo posredoval nobenih nepotrebnih podatkov Mednarodni agenciji za jedrsko energijo zaradi popolnega nezaupanja v proces prenosa informacij.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sprejela resolucijo, v kateri poziva Iran k polnemu sodelovanju. Zahteva dostop do jedrskih objektov, informacije o jedrskem programu ter izpolnjevanje pravnih obveznosti v skladu z resolucijami Varnostnega sveta ZN.

Vladimir Putin in Benjamin Netanjahu sta se po telefonu pogovarjala o prekinitvi ognja v Gazi, izmenjavi pridržanih, iranskem jedrskem programu in regionalni stabilizaciji. Pogovor je potekal pred glasovanjem Združenih narodov o stabilizacijskih silah v Gazi.

V Izraelu poteka razprava o uvedbi smrtne kazni za "terorizem", pri čemer ekstremni finančni minister meni, da bi jo lahko uporabili tudi za Jude, ki sodelujejo z Iranom. Predlog je del širšega varnostnega načrta, ki ga obravnava izraelska vlada.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je pozval Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), naj se vzdrži političnih dejanj in se upre pritisku ZDA in evropskih držav glede iranskega jedrskega programa. Med telefonskim pogovorom z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je Aragči poudaril, da mora IAEA ohraniti svojo tehnično usmerjenost in se izogibati politiziranim pristopom.

Iranski zunanji minister Abas Araghči je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razpravljal o regionalnih in mednarodnih dogodkih, vključno s konflikti v regiji in palestinskem vprašanju. Prav tako se je Araghči pogovarjal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Mohamedom bin Abdulahom Al Thanijem o dvostranskih odnosih in regionalnih zadevah. Razprava z Lavrovom je potekala pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA.

Analiza Zacharyja Wolfa opozarja, da ameriška vojaška prisotnost okoli Venezuele sproža zaskrbljenost in vprašanja o morebitni ponovitvi scenarija pred vojno v Iraku.

Donald Trump je ponovil svoje trditve o regionalnem vplivu in jedrskih zmogljivostih Irana ter dejal, da si Iran želi dogovor in da je možnost za to tudi obstaja. Izrazil je zadovoljstvo nad dobrimi odnosi med Washingtonom in Riadu.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je Iran zdaj bolj pripravljen kot kdaj koli prej, da odvrne morebitne izraelske agresije. Poudaril je, da je Iran okrepil svojo vojaško pripravljenost po nedavnem 12-dnevnem konfliktu, in dodal, da si Iran prizadeva za pravičen in uravnotežen dogovor.

Moški iz Siegena v Severnem Porenju-Vestfaliji je bil skoraj eno leto zaprt v Iranu zaradi obtožb o vohunjenju za Izrael. Po poročanju časopisa "Siegener Zeitung" je bil moški izpuščen zaradi diplomatskega pritiska.

V Savdski Arabiji se je zgodila nesreča, v kateri je avtobus s indijskimi romarji, ki so opravljali umro, trčil s cisterno za gorivo na poti iz Meke v Medino. Umrlo je 42 ljudi iz Hyderabada, medtem ko so mnogi spali. Indijska misija v Džedi je vzpostavila nadzorno sobo.

Namestnik tajvanskega ministra za zunanje zadeve Wu Čižong je na varnostni konferenci v Berlinu opozoril na vse tesnejše sodelovanje med Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo, ki po njegovem mnenju oblikuje "avtoritarno os" in predstavlja grožnjo globalni demokraciji in varnosti. Pozval je k okrepljenemu sodelovanju med Tajvanom in Evropo ter poudaril pomen skupne odpornosti za ohranjanje varnosti v indo-pacifiški regiji in Evropi. Predlagal je strategijo "Triple T" (zaupanje-tehnologija-Tajvan) za spodbujanje sodelovanja v polprevodniški industriji, umetni inteligenci in komunikacijskih tehnologijah.

Iran je ostro obsodil izraelski napad na največje palestinsko begunsko taborišče Ain Al-Hilweh v južnem Libanonu, v katerem je bilo ubitih najmanj 13 civilistov, in ga označil za kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Odzval se je tudi Hezbolah, ki je prav tako obsodil smrtonosni izraelski napad na begunsko taborišče.

Član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana je na znanstvenem srečanju poudaril, da ajatola Hamenej odobrava pogajanja z Združenimi državami Amerike le pod določenimi pogoji in v okviru najvišjih interesov države, vendar ZDA ne zaupa strateško. Dovoljenje za jedrski sporazum (JCPOA) ni bilo posledica političnega pritiska, temveč upravljanja kompleksnih mednarodnih razmer.

Izraelska televizijska mreža je poročala, da je 27-letni Izraelec, ki je bil aretiran zaradi vohunjenja za Iran, več kot eno leto komuniciral z iranskimi obveščevalci. V zameno za denar naj bi posredoval občutljive vojaške informacije in slike vojaških baz.

Z iztekom resolucije 2231 je bil iranski jedrski program umaknjen z dnevnega reda Sveta guvernerjev IAEA. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) bo Iran nadzirala le še v okviru sporazumov o varovanju.

Ali Akbar Salehi je izrazil zaskrbljenost, da trenutni pristop k zunanji politiki vodi Iran v strateško izolacijo. Priporoča, da bi moralo ministrstvo za zunanje zadeve igrati vodilno in usklajevalno vlogo, ne pa zgolj svetovalno v visokih svetih za odločanje. Po njegovem mnenju pasivnost ministrstva za zunanje zadeve ne le slabi funkcijo zunanje politike, ampak tudi preprečuje uresničevanje nacionalnih interesov v soočanju z globalnimi spremembami.

Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo, da uporaba kemičnega orožja s strani režima Sadama Huseina proti iranskemu narodu predstavlja jasno »vojno hudodelstvo« in da ta primer ne bo nikoli zastaral.

Iranski predsednik je izjavil, da Iran nikoli ni poskušal izdelati jedrskega orožja in da je iranski jedrski program namenjen izključno miroljubni uporabi jedrske energije.

Iran je obvestil Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), da prekinja izvajanje Kairskega sporazuma o sodelovanju, kot odgovor na sprejetje protiranske resolucije agencije. Iranski zunanji minister Abbas Aragči je pojasnil, da je Teheran sprejel to odločitev, potem ko je IAEA zahteval dostop do iranskih jedrskih objektov.

Pred prihajajočim srečanjem sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo sta se zunanja ministra Irana in Rusije pogovarjala o iranskem jedrskem programu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost ponovne uvedbe jedrskih poskusov, ki jih ZDA niso izvajale že 33 let. Prav tako razmišlja o prodaji lovcev F-35 Savdski Arabiji. Trump je že prejšnji mesec odredil obnovitev jedrskih testiranj in izrazil željo, da bi Savdska Arabija kupila veliko teh letal.

Iran je Savdsko Arabijo prosil, naj prepriča ZDA, da ponovno oživijo zastale jedrske pogovore. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je savdskemu prestolonasledniku Mohammedu bin Salmanu poslal pismo, v katerem je izrazil stališče Teherana glede obnovljenih pogovorov. Iran je zaskrbljen zaradi morebitnih ponovnih izraelskih zračnih napadov in vse večjih gospodarskih težav.

Iranska revolucionarna garda je v Omanskem zalivu zasegla tanker 'Talara', ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov in prevaža 30.000 ton petrokemičnih izdelkov. Razlog za zaseg naj bi bilo nezakonito prevažanje tovora.

Donald Trump je načrtoval sprejem savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Beli hiši. Pred njegovim obiskom v Washingtonu je Trump dejal, da bo Savdski Arabiji prodal lovska letala F-35. Prestolonaslednik naj bi prišel z željami, ki vključujejo formalna zagotovila od Trumpa.