General Jahanshahi je poudaril, da je iranska kopenska vojska s pomočjo usposobljenega osebja, sodobne tehnologije, zlasti umetne inteligence, posodobljenega orožja in izkušenj iz preteklih vojn pripravljena odgovoriti na morebitne grožnje sovražnikov.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je v poročilu izrazila obtožbe glede iranskega miroljubnega jedrskega programa. Poročilo IAEA znova odpira vprašanja o obsegu in naravi jedrskih aktivnosti v Iranu.
V Iraku je več kot 21 milijonov volivcev odločalo o sestavi novega parlamenta. Volitve potekajo v času nestabilnosti v arabskem svetu, pomemben vpliv pa imata tudi Iran in ZDA, ki se borita za prevlado v državi. Kljub obljubam o demokratični prenovi po protestih leta 2019, je navdušenje upadlo, pri čemer nekateri opozarjajo na vpliv Irana na volilni proces.
Iran je izpustil tanker Talara, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, in vseh 21 članov posadke. Tanker so iranske sile zasegle konec prejšnjega tedna blizu Hormuške ožine brez pojasnila. Upravljalec ladje, Columbia Shipmanagement s sedežem na Cipru, je sporočil, da so vsi člani posadke varni in dobrega zdravja. Izpustitev tankerja je prva tovrstna poteza Irana po več mesecih.
Strokovnjak za strateška vprašanja je poudaril, da Teheran ne bo posredoval nobenih nepotrebnih podatkov Mednarodni agenciji za jedrsko energijo zaradi popolnega nezaupanja v proces prenosa informacij.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sprejela resolucijo, v kateri poziva Iran k polnemu sodelovanju. Zahteva dostop do jedrskih objektov, informacije o jedrskem programu ter izpolnjevanje pravnih obveznosti v skladu z resolucijami Varnostnega sveta ZN.
Iranski predsednik Pezeškian je izrazil nezadovoljstvo nad trenutnim gospodarskim stanjem države in poudaril, da ni sprejemljivo za vlado niti za prebivalstvo. Opozoril je, da vlada ne more subvencionirati nebistvenih dobrin, medtem ko zanemarja subvencije za zdravila. Napovedal je nujnost reform, ki pa ne smejo povzročiti šokov ali dodatnega pritiska na družbo.
Vladimir Putin in Benjamin Netanjahu sta se po telefonu pogovarjala o prekinitvi ognja v Gazi, izmenjavi pridržanih, iranskem jedrskem programu in regionalni stabilizaciji. Pogovor je potekal pred glasovanjem Združenih narodov o stabilizacijskih silah v Gazi.
Tiskovni predstavnik iranske revolucionarne garde je izjavil, da se je v 12-dnevni vojni izkazalo, da so iranske raketne zmogljivosti realne in odvračalne. Poudaril je, da so Američani spoznali, da spopad z iranskimi balističnimi raketami ni enostaven.
Predsednik iranskega parlamenta, Qalibaf, je izjavil, da je natančen in konstruktiven nadzor del parlamentarne dolžnosti, namenjen dopolnjevanju dragocenih prizadevanj vlade.
Izraelske varnostne službe so razkrile primer vohunjenja, v katerem je 27-letni Shimon Azarzar iz Kiryat Yama prenašal občutljive vojaške podatke iranskim agentom. Azarzar je izkoristil svojega partnerja, ki služi v rezervnih silah izraelskih letalskih sil, da bi pridobil zaupne informacije o lokacijah in fotografijah občutljivih izraelskih objektov. Azarzar in njegov partner sta bila aretirana oktobra v operaciji Shin Bet.
Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je pozval Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), naj se vzdrži političnih dejanj in se upre pritisku ZDA in evropskih držav glede iranskega jedrskega programa. Med telefonskim pogovorom z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je Aragči poudaril, da mora IAEA ohraniti svojo tehnično usmerjenost in se izogibati politiziranim pristopom.
Tiskovni predstavnik iranske revolucionarne garde je izjavil, da sovražnik trenutno nima pogojev za začetek nove vojne in da gre pri trenutnih grožnjah predvsem za psihološke operacije in kognitivno vojno. Poudaril je, da so se na vojno pripravljali že od lanskega leta in da so tehnologija, presenečenje, čas, geografija in iniciativa ključni dejavniki v 12-dnevni vojni.
Iranski zunanji minister Abas Araghči je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razpravljal o regionalnih in mednarodnih dogodkih, vključno s konflikti v regiji in palestinskem vprašanju. Prav tako se je Araghči pogovarjal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Mohamedom bin Abdulahom Al Thanijem o dvostranskih odnosih in regionalnih zadevah. Razprava z Lavrovom je potekala pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA.
Iranski minister za energijo je poudaril, da je prenos vode iz Perzijskega zaliva v Teheran izjemno drag in ekonomsko nevzdržen, vendar pa je dejal, da bodo storili vse potrebno, ko gre za reševanje človeških življenj. V Čabaharju, Bandar Abasu in Huzestanu poteka gradnja velikih obratov za razsoljevanje vode. Če bodo lahko oskrbovali južne regije na ta način, bodo lahko vodo iz zgornjih tokov, ki se trenutno prenaša v te regije, uporabili za oskrbo Teherana in severnih območij.
Neimenovani vir je odločno zanikal poročila, da iranska vlada razmišlja o popolni ustavitvi bogatenja urana. Vir je trdil, da so te navedbe popolnoma lažne.
Analiza Zacharyja Wolfa opozarja, da ameriška vojaška prisotnost okoli Venezuele sproža zaskrbljenost in vprašanja o morebitni ponovitvi scenarija pred vojno v Iraku.
Po nedavnem incidentu v provinci Huzestan je namestnik ministra za notranje zadeve sporočil, da je vlada odločno ukrepala in odpustila odgovorne za incident.
Iranski predsednik Masud Pezeškjan je izjavil, da je premestitev iranske prestolnice iz Teherana postala neizogibna zaradi prenaseljenosti in omejenih vodnih virov. Na srečanju v Kazvinu je Pezeškjan dejal, da Teheran ne more več podpirati nadaljnje gradnje ali rasti prebivalstva. Kot možna nova lokacija se omenja regija Makran na jugovzhodu Irana, vendar datum premestitve še ni določen.
Donald Trump je ponovil svoje trditve o regionalnem vplivu in jedrskih zmogljivostih Irana ter dejal, da si Iran želi dogovor in da je možnost za to tudi obstaja. Izrazil je zadovoljstvo nad dobrimi odnosi med Washingtonom in Riadu.
Moški iz Siegena v Severnem Porenju-Vestfaliji je bil skoraj eno leto zaprt v Iranu zaradi obtožb o vohunjenju za Izrael. Po poročanju časopisa "Siegener Zeitung" je bil moški izpuščen zaradi diplomatskega pritiska.
Pripadnik prostovoljne milice, ki je bil ranjen v terorističnem napadu 9. novembra na cesti Haš-Zahedan, je kljub naporom zdravstvenega osebja umrl, je sporočil štab sil Kuds kopenske vojske Islamske revolucionarne garde.
Namestnik tajvanskega ministra za zunanje zadeve Wu Čižong je na varnostni konferenci v Berlinu opozoril na vse tesnejše sodelovanje med Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo, ki po njegovem mnenju oblikuje "avtoritarno os" in predstavlja grožnjo globalni demokraciji in varnosti. Pozval je k okrepljenemu sodelovanju med Tajvanom in Evropo ter poudaril pomen skupne odpornosti za ohranjanje varnosti v indo-pacifiški regiji in Evropi. Predlagal je strategijo "Triple T" (zaupanje-tehnologija-Tajvan) za spodbujanje sodelovanja v polprevodniški industriji, umetni inteligenci in komunikacijskih tehnologijah.
Iran je ostro obsodil izraelski napad na največje palestinsko begunsko taborišče Ain Al-Hilweh v južnem Libanonu, v katerem je bilo ubitih najmanj 13 civilistov, in ga označil za kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Odzval se je tudi Hezbolah, ki je prav tako obsodil smrtonosni izraelski napad na begunsko taborišče.
Iran se sooča z izjemno sušo, ki še posebej prizadeva glavno mesto Teheran. Količina padavin je rekordno nizka, vodni viri pa skoraj prazni. Oblasti pozivajo prebivalce k varčevanju z vodo, predsednik Masud Pezeškian pa opozarja, da bo potrebno uvesti omejitve, če se stanje kmalu ne bo izboljšalo. Opozoril je celo, da bo morda potrebna evakuacija Teherana, če do decembra ne bo dežja. Iran porabi 90 odstotkov vode za kmetijstvo z nizkim izplenom, kar še poslabšuje sušo.
Član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana je na znanstvenem srečanju poudaril, da ajatola Hamenej odobrava pogajanja z Združenimi državami Amerike le pod določenimi pogoji in v okviru najvišjih interesov države, vendar ZDA ne zaupa strateško. Dovoljenje za jedrski sporazum (JCPOA) ni bilo posledica političnega pritiska, temveč upravljanja kompleksnih mednarodnih razmer.
Izraelska televizijska mreža je poročala, da je 27-letni Izraelec, ki je bil aretiran zaradi vohunjenja za Iran, več kot eno leto komuniciral z iranskimi obveščevalci. V zameno za denar naj bi posredoval občutljive vojaške informacije in slike vojaških baz.
Predsednik je pozval poslance, naj pomagajo pri pripravi proračuna brez primanjkljaja, kar naj bi omogočilo uravnotežen razvoj. Poudaril je, da je nujno potrebno rasti sorazmerno, saj bodo sicer vsi programi zaradi primanjkljaja neuspešni. Hkrati je napovedal reševanje energetskih problemov.
Z iztekom resolucije 2231 je bil iranski jedrski program umaknjen z dnevnega reda Sveta guvernerjev IAEA. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) bo Iran nadzirala le še v okviru sporazumov o varovanju.
Ali Akbar Salehi je izrazil zaskrbljenost, da trenutni pristop k zunanji politiki vodi Iran v strateško izolacijo. Priporoča, da bi moralo ministrstvo za zunanje zadeve igrati vodilno in usklajevalno vlogo, ne pa zgolj svetovalno v visokih svetih za odločanje. Po njegovem mnenju pasivnost ministrstva za zunanje zadeve ne le slabi funkcijo zunanje politike, ampak tudi preprečuje uresničevanje nacionalnih interesov v soočanju z globalnimi spremembami.
Odbor za gospodarstvo, finance, proračun in načrtovanje ciprske skupščine je soglasno potrdil proračun visokega nadzornika uprave (ombudsmana) v višini 43 milijonov 171 tisoč TL. Na seji odbora so obravnavali tudi proračun državnega revizorja, po koncu obravnave pa je bila seja zaključena.
Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo, da uporaba kemičnega orožja s strani režima Sadama Huseina proti iranskemu narodu predstavlja jasno »vojno hudodelstvo« in da ta primer ne bo nikoli zastaral.
Iranski predsednik je izjavil, da Iran nikoli ni poskušal izdelati jedrskega orožja in da je iranski jedrski program namenjen izključno miroljubni uporabi jedrske energije.
Iran je obvestil Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), da prekinja izvajanje Kairskega sporazuma o sodelovanju, kot odgovor na sprejetje protiranske resolucije agencije. Iranski zunanji minister Abbas Aragči je pojasnil, da je Teheran sprejel to odločitev, potem ko je IAEA zahteval dostop do iranskih jedrskih objektov.
Pred prihajajočim srečanjem sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo sta se zunanja ministra Irana in Rusije pogovarjala o iranskem jedrskem programu.
Iranski uradnik Baghai je izjavil, da Iran kot članica IAEA ne potrebuje posrednikov. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je pozval IAEA in države članice Sveta guvernerjev, naj namesto nenehnih pritožb glede pomanjkanja sodelovanja Irana zahtevajo odgovornost ZDA, Izraela in podpornikov vojaškega napada na iranske miroljubne jedrske objekte.
Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je Iran zdaj bolj pripravljen kot kdaj koli prej, da odvrne morebitne izraelske agresije. Poudaril je, da je Iran okrepil svojo vojaško pripravljenost po nedavnem 12-dnevnem konfliktu, in dodal, da si Iran prizadeva za pravičen in uravnotežen dogovor.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost ponovne uvedbe jedrskih poskusov, ki jih ZDA niso izvajale že 33 let. Prav tako razmišlja o prodaji lovcev F-35 Savdski Arabiji. Trump je že prejšnji mesec odredil obnovitev jedrskih testiranj in izrazil željo, da bi Savdska Arabija kupila veliko teh letal.
V Teheranu so uvedli do 500.000 tomanov kazni za prometne prekrške v dneh, ko je zrak močno onesnažen. Pomočnik vodje prometne policije v Teheranu je sporočil o zaostritvi kazni.
Iran je Savdsko Arabijo prosil, naj prepriča ZDA, da ponovno oživijo zastale jedrske pogovore. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je savdskemu prestolonasledniku Mohammedu bin Salmanu poslal pismo, v katerem je izrazil stališče Teherana glede obnovljenih pogovorov. Iran je zaskrbljen zaradi morebitnih ponovnih izraelskih zračnih napadov in vse večjih gospodarskih težav.
Iranska revolucionarna garda je v Omanskem zalivu zasegla tanker 'Talara', ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov in prevaža 30.000 ton petrokemičnih izdelkov. Razlog za zaseg naj bi bilo nezakonito prevažanje tovora.
Izraelski mediji poročajo o aretaciji večjega števila Izraelcev zaradi suma vohunjenja za Iran. To naj bi razkrilo visoko raven iranskega obveščevalnega vpliva v državi.
Časnik Džomhuri-je Eslami kritizira nekdanjega predsednika Ahmedinedžada, ker je uničil dosežke Hašimija Rafsandžanija in Mohameda Hatamija. Časnik poudarja, da Iran še danes trpi posledice tega uničenja.
V Iranu je moški umrl, potem ko se je zažgal, ker so mestni delavci zaprli stojnico s hrano njegove družine. Predsednik Masoud Pezeshkian je odredil preiskavo incidenta. Dogodek je sprožil razpravo o ravnanju oblasti z malimi podjetniki.
Iranski minister za notranje zadeve je sporočil, da so v Iranu vrnili 1,5 milijona nezakonitih migrantov v njihove matične države. Približno 70 odstotkov teh migrantov se je v postopek vrnitve vključilo prostovoljno.
Donald Trump je načrtoval sprejem savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Beli hiši. Pred njegovim obiskom v Washingtonu je Trump dejal, da bo Savdski Arabiji prodal lovska letala F-35. Prestolonaslednik naj bi prišel z željami, ki vključujejo formalna zagotovila od Trumpa.
V Grčiji se obeležuje obletnica študentskega upora na Politehniki, s pozivom k boju proti imperializmu in vpletanju države v vojne. Napovedan je velik protest v ponedeljek. Medtem so iranski revolucionarni gardisti v Hormuški ožini zasegli tanker, ki je po njihovih trditvah nezakonito prevažal tovor.
Župan Teherana je na Univerzi v Teheranu izjavil, da se bo sestal z ministrom za kmetijstvo in obljubil, da bo znižal stroške življenja za 30 odstotkov, če mu bo to omogočeno.
Iranski namestnik predstavnika pri Združenih narodih v Ženevi je na zasedanju Sveta Mednarodne organizacije dela (ILO) izrazil močno zaskrbljenost glede humanitarne krize v Palestini in pozval k trajni prekinitvi okupacije Gaze. Poudaril je, da Iran popolnoma podpira obnovo Gaze pod popolno palestinsko upravo, pri čemer je opozoril, da bi bila neukrepanje glede obnove dražje od same obnove.
Iranski parlamentarni govornik Mohammad Baqer Qalibaf je izjavil, da Izrael ne bi bil sposoben samostojno vzdržati spopada z Iranom več kot en teden. Poudaril je, da je nedavni 12-dnevni konflikt razkril ranljivost Izraela brez podpore zahodnih sil. Qalibaf je dejal, da je konflikt Izraelu ponudil "pomemben nauk".