APDEJT.si

Silvia Salis, nekdanja atletinja in olimpijka, je v nekaj mesecih postala pomembno ime v italijanski politiki. Po vstopu v politično areno maja jo omenjajo kot možno bodočo voditeljico italijanske opozicije in potencialno tekmico premierke Giorgie Meloni.

Roberto Fico, nekdanji poslanec in pripadnik gibanja Pet zvezd od samega začetka, je zmagal na regionalnih volitvah in postal novi predsednik italijanske regije Kampanije. Fico, ki je bil v preteklosti že kandidat za regionalne volitve leta 2010, je nasledil Vincenza De Luco. V tekmi za predsedniški stolček se je pomeril z Edmondom Ciriellijem.

Viktor Orban in Giorgia Meloni nista preprečila finančne pomoči Ukrajini. Orban se seje ni udeležil, Meloni pa je glasovala za. Pomoč je bila odložena zaradi pomislekov belgijskega premierja glede pravnih in finančnih tveganj. Objava z neresničnimi trditvami se je usklajeno širila preko številnih anonimnih profilov v političnih skupinah.

Beneška policija je švedski aktivistki Greti Thunberg in drugim aktivistom gibanja Extinction Rebellion prepovedala vstop v Benetke za 48 ur. Prepoved je sledila protestni akciji, v kateri so aktivisti obarvali vodo Velikega kanala v zeleno.

Ukrajina in ZDA naj bi po poročanju Financial Timesa uskladili osnutek mirovnega načrta v 19 točkah, o katerem naj bi se sedaj pogajala Trump in Zelenski. Marco Rubio je izrazil optimizem glede hitrega dogovora, medtem ko naj bi ZDA in Ukrajina posodobili besedilo za končanje konflikta, pri čemer naj bi upoštevali ukrajinske zadržke. Trump naj bi Ukrajini postavil ultimat do četrtka, da se izrečejo o ameriškem mirovnem načrtu.

Švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg je bila začasno izgnana iz Benetk, potem ko je skupaj s člani okoljske skupine "Extinction Rebellion" v Canal Grande spustila zeleno barvo. Policija je proti vsem 37 aktivistom izrekla 48-urno prepoved zadrževanja na območju mesta, ker akcija ni bila prijavljena. Regionalni predsednik Benečije Luca Zaia je dejanje obsodil.

Nedavni dogodki v Milanu so ponovno odprli razpravo o pomembnosti zakonitosti in javne odgovornosti pri urbanističnih spremembah. Kljub izidom preiskav, se je izkazala kritičnost v postopkih odločanja glede nekaterih urbanističnih projektov. Predlagani so ukrepi za večjo transparentnost in etični kodeks na nacionalni ravni, s ciljem zagotavljanja jasnih in preverljivih meril pri odločitvah o prostoru, ki spoštujejo javni interes. Različni politiki so izpostavili potrebo po krepitvi tehničnih kompetenc, metropolitanskem razmišljanju, ter pomembnosti podatkov in spremljanja.

Regionalne volitve so potrdile pričakovane rezultate. V Venetu je zmagal Alberto Stefani (desnosredinska koalicija), v Kampaniji Roberto Fico (levosredinska koalicija), v Apuliji pa Antonio Decaro (levosredinska koalicija). Volilna udeležba je bila nizka. Po volitvah so se pojavile napetosti med strankama M5S in PD kljub uspehu 'širokega polja' v Kampaniji in Apuliji. Predstavniki PD izražajo prepričanje, da je desnico mogoče premagati.

Finski predsednik Aleksander Stubb in italijanska premierka Giorgia Meloni sta odpotovala v Washington k ameriškemu voditelju Donaldu Trumpu. Po poročanju časnika Le Temps, ki se sklicuje na vire blizu finskega predsednika, naj bi se Stubb in Meloni srečala s Trumpom.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Italijansko sodišče je odredilo odvzem otrok družini, ki je živela odmaknjeno v gozdu v regiji Abruco. Družina petih je živela idilično življenje s konji, osli in piščanci, dokler ni sodišče posredovalo in otroke namestilo v rejništvo.

Nekdanji italijanski senator Vincenzo D'Anna je na družbenih omrežjih zasmehoval Valentino Pitzalis, ki jo je leta 2011 poskušal ubiti njen bivši mož, ko jo je polil s kerozinom in zažgal. D'Anna je zapisal: "Nekaterim je všeč surova, nekaterim pa kuhana žena." Njegova izjava je sprožila val ogorčenja.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

Predsednik Kazahstana Kasim-Žomart Tokajev je čestital Genadiju Golovkinu ob izvolitvi na mesto predsednika organizacije World Boxing. Golovkin je bil edini kandidat za to funkcijo.

Italijanski politik in profesor Michele Geraci je kritiziral stališče EU glede vojne v Ukrajini. Trdi, da je Ukrajina izvedla edini napad na infrastrukturo države članice Nata, pri čemer je spomnil na sabotaže na plinovodih Severni tok leta 2022, ki jih je označil za teroristični napad na evropsko energetiko.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Italijansko vrhovno sodišče je odobrilo izročitev ukrajinskega državljana Serhija K. Nemčiji, kjer ga bodo sodili zaradi suma napada na plinovod Severni tok leta 2022. Ukrajinski državljan bo Nemčiji izročen v nekaj dneh, je sporočil njegov odvetnik.

Slovenska vlada je odobrila podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev, do 21. junija. Kot razloge za to potezo navaja visoko stopnjo teroristične ogroženosti, konflikte v okolici Evropske unije in zimske olimpijske igre v Italiji.

Evropska komisija je zavrnila zmanjšanje števila ukrajinskih vojakov. V Ženevi so potekala srečanja med ameriškimi, evropskimi in ukrajinskimi uradniki glede Trumpovega mirovnega načrta, na katerih so bili prisotni Marco Rubio in Steve Witkoff. Nemčija in evropski zavezniki so zavrnili Trumpov načrt v trenutni obliki in poudarili potrebo po vključitvi Kijeva v dogovor.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejel ameriški mirovni načrt za Ukrajino in se bo o njem pogovarjal z Donaldom Trumpom. Načrt naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Evropski uradniki ocenjujejo načrt za absurden in ga zavračajo, saj naj bi bil usmerjen v spodbujanje razdeljenosti in dezorientacijo zaveznikov Kijeva. Analitiki menijo, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni.

Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Italijansko sodišče v Rimu je odobrilo izročitev domnevnega organizatorja napadov na plinovoda Severni tok Nemčiji. Osumljenec, 49-letni ukrajinski državljan, je v priporu že od poletja. Napadi na plinovoda so odjeknili po vsem svetu, vendar doslej nihče ni bil kaznovan.

Milansko tožilstvo je sprožilo preiskavo o domnevnih 'smrtonosnih safarijih' med obleganjem Sarajeva v 90. letih. Preiskava se osredotoča na obtožbe, da so italijanski državljani plačevali visoke zneske, da bi se pridružili vojski bosanskih Srbov in 'za zabavo' streljali na civiliste v Sarajevu. Preiskovalci preiskujejo obtožbe 'prostovoljnega umora, oteženega s krutostjo in nizkotnimi motivi'. Preiskava naj bi poskušala identificirati tako imenovane 'vikend ostrostrelce', ki so sodelovali pri obleganju Sarajeva, medtem ko nekateri viri trdijo, da so 'lovci' prihajali tudi iz ZDA in Rusije.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Rusija trenutno ni pripravljena na obnovitev stikov z državami Evropske unije, saj v nekaterih prevladuje rusofobno sovraštvo, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Rusija bo z Evropo stopila v stik, ko bo tam minilo »rusofobno sovraštvo«, je Lavrov povedal v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera.

Od danes je v Sloveniji obvezna zimska oprema za motorna vozila. Menjava pnevmatik oziroma opremljanje z verigami je obvezno, saj letna pnevmatika pri nizkih temperaturah izgublja oprijem.

V Italiji se pojavljajo napetosti med različnimi političnimi akterji. Antonio Di Pietro in Stefania Craxi sta se znašla na isti strani glede pravosodja, kar je nenavadna zgodovinska ironija. Galeazzo Bignami iz stranke Fratelli d'Italia kritizira Quirinale (predsedniška palača) zaradi domnevnih načrtov za spodkopavanje vlade Giorgie Meloni. Trdi, da svetovalec predsednika Mattarelle, Francesco Saverio Garofani, spodbuja »providencialne pretres« za preprečitev zmage desnice na naslednjih volitvah. Quirinale te obtožbe zavrača kot »ridikule«, vendar napetosti med stranko Fratelli d'Italia in predsednikom ostajajo visoke. Članek tudi poudarja poskuse prikrivanja teh političnih spletk.

V Italiji je prišlo do nepričakovanega soglasja med vladajočo stranko Fratelli d'Italia in opozicijsko Demokratsko stranko glede definicije spolne zlorabe. Po telefonskem pogovoru med Giorgio Meloni in Elly Schlein je bil dosežen dogovor o spremembi kazenskega zakonika, ki določa, da je vsako spolno dejanje brez svobodne in dejanske privolitve žrtve spolna zloraba. Sprememba zakona uvaja zaporno kazen od šest do dvanajst let za tiste, ki prisilijo nekoga k spolnim dejanjem brez njegove privolitve. Carolina Varchi (FdI) in Michela Di Biase (Pd) sta bili ključni pri pripravi amandmaja, ki je bil soglasno sprejet v komisiji za pravosodje.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila, da je priznanje Palestine ključno za napredek, ter opozorila na nevarnost, ki jo predstavlja širitev izraelskih naselbin za obstoj palestinske države. Izpostavila je, da bo Slovenija podpirala rešitev z dvema državama. Hkrati je strokovnjakinja ZN Francesca Albanese obtožila 63 držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo, sokrivde pri domnevnem genocidu v Gazi, ter pozvala k pravnim posledicam za odgovorne.

Italijansko pravosodje je odobrilo izročitev osumljenca za napade na plinovoda Severni tok Nemčiji. Izročitev bo izvedena prihodnji teden.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Italijanska manekenka in podjetnica Pamela Genini je bila uspešna nepremičninska agentka v Milanu, kar poudarja resnost problema femicida v državi.

Nemški preiskovalci že tri leta preiskujejo sabotažo plinovoda Severni tok, ki bi lahko ogrozila podporo Ukrajini. The Wall Street Journal poroča o odkritju znane osebe, ki naj bi bila vpletena v sabotažo, kar bi lahko razdelilo Evropo. Nemčija ima dokaze, da je za sabotažo odgovorna Ukrajina, in aretirala je izvršitelja, vendar Italija okleva z izročitvijo.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Združene države Amerike načrtujejo uvrstitev nemške "Antifa Ost", povezane z levičarsko ekstremistko Lino E., na seznam terorističnih organizacij. To je sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva.

Milanska policija je sprožila preiskavo o državljanih Italije, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini sodelovali v "smrtnih safarijih" v Sarajevu. Bogati turisti naj bi plačevali med 91.000 in 115.000 dolarjev za streljanje na civiliste med obleganjem mesta. Preiskava je bila sprožena po odkritjih, da so tujci plačevali za "lov" na civiliste s položajev okoli Sarajeva. Dokumentarni film "Sarajevo Safari" je že leta 2022 opozoril na to grozljivo prakso, ki naj bi vključevala turiste iz Italije, ZDA in Rusije.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon, se je v Rimu sestal z italijanskim zunanjim ministrom Antoniom Tajanijem. Arčon se je zavzel za povečanje sredstev za slovensko skupnost v Italiji in zagotovitev njihovega zastopstva v parlamentu. Tajani je bil z obema temama že seznanjen in je napovedal nadaljnje ukrepe.

Italijanski tožilci v Milanu so začeli preiskavo o ljudeh, ki naj bi plačevali za streljanje na civiliste med obleganjem Sarajeva v vojni v Bosni. Preiskava je sprožila upanje med preživelimi, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja, v katerih je bilo ubitih približno 11.000 civilistov. Preiskava se je začela po prijavi novinarja in pisatelja Ezia Gavazzenija.

Italijansko državno tožilstvo je sprožilo preiskavo glede trditev, da so Italijani potovali na vikend 'snajperske safarije' v Sarajevo.

Papež Leo XIV. je močno podprl ameriške škofe, ki so obsodili Trumpovo administracijo zaradi ostre imigracijske politike. V bližini Rima je dejal, da je ravnanje z migranti »izjemno nespoštljivo« in pozval k humanejšemu obravnavanju. Papež, ki je prvi ameriški papež v zgodovini, je poudaril, da ima vsaka država pravico določati, kdo vstopa v državo, vendar obsoja način, kako se obravnava ljudi, ki že vrsto let živijo v ZDA.

Hrvaški preiskovalni novinar je pri državnem tožilstvu v Milanu vložil prijavo proti srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću zaradi suma vpletenosti v afero "turistov ostrostrelcev" med vojno v Bosni. Vučiću očitajo sodelovanje pri strelskih vajah na neoborožene civiliste, ki naj bi jih srbske enote omogočile tujim turistom v zameno za visoke denarne zneske.

Milanska prokuratūra je sprožila preiskavo proti italijanskim državljanom, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini v 90. letih potovali v Sarajevo in sodelovali v tako imenovanih "človeških safarijih". Za plačilo med 91.000 in 115.000 dolarjev naj bi streljali na civiliste med obleganjem mesta. Preiskava se osredotoča na obtožbe o umorih z oteževalnimi okoliščinami, kot sta krutost in nizkotni motivi, saj naj bi bogati tujci streljali na prebivalce Sarajeva iz zabave.

Italijanska poslanska zbornica je soglasno sprejela zakon, ki spreminja definicijo spolne zlorabe, pri čemer uvaja pojem 'svobodne in dejanske privolitve' k spolnim dejanjem. Zakon določa, da je vsako spolno dejanje brez prostovoljne privolitve vpletene osebe spolna zloraba. Predlog zakona gre zdaj v obravnavo v senat.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

V Nemčiji so s slovesnostjo v Bundestagu počastili spomin na milijone žrtev obeh svetovnih vojn. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je ob tem izpostavil pomen multilateralnega sodelovanja kot pot za preprečevanje novih konfliktov in trpljenja.

Sodišče je potrdilo, da bo maša v spomin na maršala Pétaina dovoljena, kljub prepovedi, ki jo je izdal župan Verduna. Sodišče je ocenilo, da maša ne bo povzročila motenj javnega reda in miru.