APDEJT.si

V izraelskih zračnih napadih na območju Gaze je bilo ubitih najmanj 3 ljudi, 15 pa ranjenih. Do napadov je prišlo kljub prekinitvi ognja z 10. oktobra. Izrael trdi, da je Hamas ponovno napadel izraelske vojake, in da so bili napadi odgovor na to dejanje. EU podpira mirovni načrt za območje.

Iran je potrdil zaseg tujega tankerja za prevoz nafte v Hormuški ožini. Do zasega je prišlo po incidentu pred obalo Združenih arabskih emiratov in predstavlja prvi tovrstni iranski ukrep po izraelsko-ameriških napadih na državo junija.

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga za pomilostitev premierja Benjamina Netanjahuja v zvezi z obtožbami o korupciji. Trump je primer označil za politični pregon. Po navedbah izraelske televizije Kan naj bi Trump v pismu Herzogu zapisal, da so obtožbe proti Netanjahuju "politične in neutemeljene" ter pozval k ustavitvi političnega pregona. Herzog je odgovoril, da mora vsak, ki želi pomilostitev, vložiti prošnjo v skladu z veljavnimi pravili.

Katar je obsodil najnovejše izraelske napade v Gazi in izjavil, da ogrožajo krhko premirje na območju, ki ga je opustošila dve leti trajajoča vojna. Katarsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da gre za nevarno stopnjevanje, ki bi lahko spodkopalo dogovor o prekinitvi ognja. V novih izraelskih napadih na Gazo so bile ubite štiri osebe.

Izraelska vojska je nadaljevala z zračnimi napadi na Gazo, pri čemer so bili ubiti najmanj štirje ljudje, med njimi enoletna deklica. Skupno naj bi v sredo umrlo najmanj 27 ljudi.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil vojaškemu pritisku, političnemu prisiljevanju ali gospodarskim sankcijam. Obsodil je ZDA in Izrael zaradi napadov na iranske jedrske objekte in izpostavil dvojna merila v globalnem režimu neširjenja jedrskega orožja. Iravani je ponovil, da vojaška agresija in ekonomski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi opustil svoje legitimne pravice.

Izrael je med premirjem napadel območja Gaze na severu in jugu. Palestinski deček je opazoval neeksplodirano raketo na smetišču na območju trga Firas.

Varnostni svet Združenih narodov je potrdil ameriški predlog resolucije, ki podpira mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje spora v Gazi. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, Kitajska in Rusija pa sta se glasovanja vzdržali. Načrt predvideva ustanovitev mednarodnega odbora za mir pod Trumpovim vodstvom, mednarodne stabilizacijske sile in nakazuje možnost ustanovitve samostojne palestinske države.

Izraelska vojska je prebivalcem vasi Deir Kifa in Šahur v južnem Libanonu ukazala, naj zapustijo svoje domove pred napovedanimi napadi. Izraelske sile naj bi ciljale na te vasi, kar pomeni porast napadov na Libanon in kršitev premirja.

Izraelska vojska je izvedla operacije uničevanja stanovanjskih zgradb v okolici krožišča Zayed vzhodno od Beit Lahije na severu območja Gaze, so poročali palestinski mediji, ki so se sklicevali na lokalne vire.

Izraelske okupacijske sile so v ponedeljek nadaljevale z obstreljevanjem in uničevanjem domov na različnih območjih vzhodno od Gaze. Tanki so intenzivno streljali južno od mesta Khan Yunis na jugu območja.

Izraelska vojska je razkrila obsežno podzemno "teroristično utrdbo", ki jo je Hamas zgradil pod mestom Beit Hanun v severni Gazi. V zadnjih dveh dneh izraelskih ofenziv je bilo ubitih približno trideset Palestincev. Odvetnik je obiskal zloglasni izraelski pripor za Palestince iz Gaze v Sde Teimanu in ga označil za hujšega od Abu Graiba in Guantanama.

Ramzy Baroud trdi, da Izrael izvaja enostransko prekinitev ognja v Gazi, kar omogoča neusmiljeno vojno nizke intenzivnosti, medtem ko Palestincem sistematično odreka pravico do odziva ali obrambe. Muhammad Shehada pa analizira, kako Izrael uporablja "rumeno črto" za ponovno vzpostavitev nadzora nad območjem Gaze celo po prekinitvi ognja.

Vodja iranske agencije za atomsko energijo je izjavil, da je Izrael v prvem napadu bombardiral tovarno, ki proizvaja gorivo za reaktor v Teheranu, ki se uporablja za proizvodnjo radioaktivnih zdravil. Po njegovih besedah so bile informacije o tej lokaciji na voljo samo agenciji.

Izraelski predsednik je obsodil "šokanten in resen" napad judovskih naseljencev na Palestince na Zahodnem bregu in pozval k ustavitvi naraščajočega vala nasilja. Medtem so izraelski naseljenci, v spremstvu IDF, napadli palestinski oljčni nasad, pri čemer je eden od naseljencev oskrunil grob. Palestinca, ki je poklical izraelsko policijo, da bi prijavil naselence, je IDF pridržal, a ga kasneje izpustil.

V izraelskem napadu v bližini Sidona v Libanonu je bilo ubitih 13 ljudi, več pa ranjenih, so sporočile libanonske oblasti. Izraelski dron naj bi napadel avtomobil v bližini begunskega taborišča. V Gazi je bilo v izraelskih napadih ubitih najmanj 22 ljudi, kljub premirju. Izraelska vojska je potrdila napade kot odgovor na streljanje na njihove vojake s strani teroristov.

Izraelska obrambna vojska je odpustila več visokih vojaških uradnikov in grajala druge zaradi njihove vloge pri neuspehih 7. oktobra 2023, ko je palestinska skupina Hamas izvedla presenetljiv napad na južni Izrael iz Gaze. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile obstreljevale območja v južnem delu Gaze, vključno s Han Junisom in območjem severovzhodno od Rafe.

Izraelska vojska je odpustila več generalov zaradi pomanjkljivosti pri pripravah na napad Hamasa 7. oktobra 2023. Odpustitve so posledica strokovnega poročila, ki izraelskim varnostnim organom očita sistematično odpoved pri obrambi pred napadom. Vojaški poveljnik generalom očita soodgovornost za to, da napada ni bilo mogoče preprečiti. V Gazi so po izraelskih napadih ponovno poročali o smrtnih žrtvah.

Moldavija je v svojo oborožitev diskretno vključila izraelske havbice ATMOS 2000 kalibra 155 mm, nameščene na tovornjakih. S tem je država pridobila prvo moderno samovozno artilerijsko zmogljivost. Poteza utrjuje prehod Kišinjeva s sovjetskih sistemov na standarde NATO, poroča Army Recognition.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obiskal izraelske vojake v zasedeni južni Siriji, pri čemer so bile na fotografijah in videoposnetkih obrazi vojakov zamegljeni. Obisk je bil ocenjen kot provokacija. Hkrati je Netanjahu dejal, da so ZDA obljubile ohranitev strateške prednosti Izraela na Bližnjem vzhodu, kljub prodaji letal F-35 Savdski Arabiji, kar je sprožilo zaskrbljenost v obeh državah.

Izrael si prizadeva za nov varnostni sporazum z ZDA, ki bi Tel Avivu zagotovil približno 80 milijard dolarjev vojaške pomoči v naslednjih 20 letih. To je dvakrat več od prejšnjega 10-letnega sporazuma, čeprav podpora Izraelu med ameriško javnostjo upada. Pogajanja o tem sporazumu že potekajo.

Nemška vlada je sporočila, da odpravlja omejitve na izvoz vojaške opreme v Izrael. Odločitev je bila sprejeta nekaj tednov po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, kar nakazuje, da Nemčija ocenjuje, da se prekinitev ognja spoštuje.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel zakon, ki vladi omogoča zapiranje tujih medijev in blokiranje oddaj, hkrati pa je podprl predlog o smrtni kazni za palestinske zapornike. Vzporedno s tem se pojavljajo pričevanja o mučenju in posilstvih v izraelskih zaporih. Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (UNOCHA) opozarja na porast nasilja doselencev nad Palestinci na Zahodnem bregu. Medtem se v mednarodni civilni družbi krepi prepričanje, da Izrael v Gazi izvaja genocid, na kar opozarjajo tudi v časniku Jerusalem Post.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala administracija ZDA in temelji na Trumpovem načrtu za Gazo. Resolucija, ki je bila med pogajanji večkrat spremenjena, je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržali pa sta se Kitajska in Rusija. Resolucija med drugim predvideva mednarodne vojaške sile za 'stabilizacijo'. Jeffrey Sachs kritizira prizadevanja ZDA, ki jih vidi kot ameriški imperializem, preoblečen v mirovni proces.

Po poročilih je v izraelskih zaporih od oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev zaradi mučenja in zanemarjanja. Organizacija Physicians for Human Rights – Israel (PHR-I) opozarja na politiko prisilnih izginotij, ki jo izvaja izraelska vojska. Hkrati pa so Palestinci izpostavljeni porastu napadov izraelskih naseljencev. Izraelski minister Ben-Gvir poziva k uboju uradnikov Palestinske oblasti, če ZN podpre palestinsko državo.

Izraelski zračni napadi so bili izvedeni na begunsko taborišče v južnem Libanonu, kjer je umrlo 13 ljudi, ter na mesto Khan Younis v Gazi, kjer je bilo ubitih najmanj 33 ljudi. Skupno je bilo v Gazi ubitih več deset Palestincev, vključno z ženskami in otroki, s čimer je Izrael že 394. kršil prekinitev ognja.

UNICEF poroča, da je bilo kljub prekinitvi ognja v Gazi ubitih najmanj 67 palestinskih otrok. Organizacija ocenjuje, da je bilo od začetka vojne v Gazi oktobra 2023 v izraelskih napadih ubitih in ranjenih 64.000 palestinskih otrok.

Delegacija Hamasa je prispela v Kairo, glavno mesto Egipta, na pogovore po ponovni zaostritvi nasilja v Gazi. Pogovori naj bi se osredotočili na drugo fazo prekinitve ognja.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je ponovil trditve o iranskih zalogah urana in poudaril, da si Iran ne prizadeva za izdelavo jedrskega orožja. Opozoril je, da so ameriški in izraelski napadi povzročili veliko škodo jedrski infrastrukturi Irana, vendar je te tehnične zmogljivosti mogoče obnoviti.

Prvo močno zimsko deževje je povzročilo poplave v velikem šotorskem taborišču Muwasi v Gazi, uničilo začasna bivališča in poslabšalo humanitarne razmere.

Izrael je izvedel zračni napad na južno predmestje Bejruta, pri čemer je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več deset pa ranjenih. Libanonski uradniki in opazovalci to dejanje ocenjujejo kot veliko zaostrovanje in očitno kršitev prekinitev ognja. Napad je povzročil veliko eksplozijo, sledili pa so ji izraelski zračni napadi nad območjem. V napadu je bil ubit tudi visoki poveljnik Hezbolaha.

Na Zahodnem bregu so se zaostrile napetosti, ko so izraelski naseljenci zažgali mošejo Hajja Hamida v Deir Istiya in oskrunili Koran. Medtem sta bila v Beit Ummarju ubita dva palestinska otroka, kar je sprožilo mednarodno obsodbo dejanja izraelskih naseljencev.

Izraelski parlament je razpravljal o predlogu zakona, ki bi uvedel smrtno kazen za Palestince, obsojene zaradi terorizma, pri čemer bi kot metoda usmrtitve bila uporabljena smrtonosna injekcija. Predlog zakona, ki ga je predlagala poslanka Limor Son Har Melech iz skrajno desne stranke Otzma Yehudit (Judovska moč), je že prestal prvo obravnavo. Sprememba predloga zakona predvideva izvršitev kazni v 90 dneh brez možnosti pritožbe.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da skupine Palestincev, ki so nepričakovano prispele v državo, ne bodo vrnili. Južnoafriški zunanji minister Ronald Lamola pa je izrazil sum glede prihoda 153 Palestincev na letalu v Johannesburg, saj naj bi to nakazovalo na načrt za izgon Palestincev iz Gaze in Zahodnega brega. Skupina je prispela s čarterskim letom brez izstopnih žigov iz Izraela v njihovih potnih listih. Južnoafriška vlada je izrazila zaskrbljenost glede okoliščin prihoda letala.

Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci zažgali palestinska vozila in domove v vasi po tem, ko je Izrael ...

Slovenija se je pripravljena pridružiti civilni misiji EU za usposabljanje do 3000 palestinskih policistov, s poudarkom na usposabljanju policistov iz Gaze. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila pripravljenost Slovenije za sodelovanje, vendar natančen način sodelovanja še ni določen. Usposabljanje bo potekalo v okviru misije EU za podporo palestinski policiji EUPOL COPPS, policisti pa naj bi bili na plačilni listi Palestinske uprave.

Pritisk Izraela in ZDA na libanonsko vojsko za hitro razorožitev Hezbollaha se stopnjuje. Poveljnik libanonske vojske je odpovedal obisk v Washingtonu, potem ko so ga ameriški uradniki zavrnili. Izrael obtožuje pro-iransko gibanje, da obnavlja svoje vojaške zmogljivosti na obmejnem območju in stopnjuje napade na jugu države. Washington povečuje pritisk na libanonsko vlado z namenom razorožitve Hezbollaha, medtem ko izraelska vojska krepi svoje delovanje na jugu države, leto dni po prekinitvi ognja.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.

V Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, medtem ko območje prizadenejo močne poplave. Poleg tega so izraelske sile obtožene 282 kršitev premirja v enem mesecu. Gazeški uradniki trdijo, da je Izrael z neusmiljenimi napadi prekinil premirje, pri čemer je bilo ubitih na stotine Palestincev. Med 10. oktobrom in 10. novembrom naj bi izraelske sile premirje kršile najmanj 282-krat, z zračnimi napadi, topniškim ognjem in neposrednim streljanjem po celotnem območju Gaze.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je potrdila zaseg tankerja Talara, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, v Hormuški ožini. Tanker je bil zasežen zaradi domnevnih kršitev, vključno s prevozom nedovoljenih petrokemičnih izdelkov, namenjenih v Singapur. Zaseg se je zgodil ob obali Makrana na jugovzhodu Irana, tanker pa je bil na poti iz Združenih arabskih emiratov.

Kljub dogovoru med Izraelom in Hamasom o prvih točkah mirovnega načrta, so novi spopadi povzročili, da je dogovorjena prekinitev ognja ponovno v nevarnosti. V bolnišnici v Gazi so poročali o 33 smrtnih žrtvah zaradi izraelskih napadov.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl načrt za dosego miru med Izraelom in Hamasom. Palestinska oblast na Zahodnem bregu je pozdravila odločitev, medtem ko islamistično gibanje Hamas izraža dvome o načrtu.

Izraelske sile so v ponedeljek izvedle nov vdor v severno podeželje Kunejtre na jugu Sirije. Izraelske vojaške sile so z več vojaškimi vozili vdrle proti vasi Vzhodna Samadanija Al-Garbija in nadaljevale proti Tal Kroom Jaba. Ta vdor sledi podobnemu vdoru v nedeljo, kar kaže na prizadevanja Izraela za utrditev nadzora nad sirskim ozemljem.

Izraelska vojska je danes napadla Bejrut in kot tarčo označila visokega člana šiitskega gibanja Hezbolah. Po poročanju libanonske televizije Al Majadin je v napadu umrla najmanj ena oseba, tri pa so bile poškodovane.

Predsednik parlamenta je ob štirinajsti obletnici smrti mučenika Teheranija Moghaddama dejal, da Izrael v 12-dnevni vojni ni nikoli okusil takšnega ognja.

Kljub veljavni prekinitvi ognja v Gazi, palestinski viri poročajo o ponovnih nasilnih incidentih s smrtnimi žrtvami. Palestinska tiskovna agencija WAFA in drugi palestinski mediji so poročali o štirih smrtnih žrtvah od jutra. Dva Palestinca naj bi umrla v dveh izraelskih napadih z brezpilotnimi letali na jugu Gaze. Pri tem naj bi bilo tudi več ranjenih.

Poljska je poklicala izraelskega veleposlanika zaradi objave na družbenem omrežju X, ki jo je objavil Yad Vashem, izraelski memorialni center holokavsta. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je protestiral proti objavi, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi prepoznavni znak. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Vzporedno s tem je ameriški veleposlanik na Poljskem, Thomas Rose, sprožil razpravo z izjavo, da je ideja o poljski vpletenosti v holokavst "groteskna laž", kar je povzročilo kritike poljskih uradnikov na račun objave Yad Vashema.

Hamas je prejel seznam s skoraj 1500 imeni Palestincev iz Gaze, ki jih pridržuje Izrael, pri čemer naj bi večino imen preverili. V Južni Afriki poteka preiskava o skrivnostnem letalu, ki je pripeljalo več kot 150 Palestincev iz Gaze. Izrael pa ostaja proti državnosti Palestine, medtem ko razorožitev Hamasa ostaja ključni cilj.

Izrael in palestinska uprava sta se strinjala s Trumpovim mirovnim načrtom, ki ga je odobrila Združeni narodi, medtem ko Hamas načrtu nasprotuje. Podrobnosti načrta niso znane, vendar naj bi vključeval določbe o rešitvi dveh držav in varnostnih jamstvih za Izrael.

Izraelske oblasti naj bi preprečevale številnim družinam palestinskih zapornikov, deportiranih v Egipt, da bi potovale z Zahodnega brega, je dejal vodja Palestinskega kluba zapornikov, Abdullah al-Zaghari. To potezo je označil za sistematično politiko kolektivnega kaznovanja, saj naj bi nekateri zaporniki imeli resne zdravstvene težave in potrebujejo stalno zdravstveno oskrbo in prisotnost svojih družin.