APDEJT.si

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Predsednik Tajvanske ljudske stranke Huang Guochang je s svojo mladinsko delegacijo obiskal Japonsko. Obiskali so višje sodišče v Tokiu, kjer so se seznanili s pravosodnim sistemom, nato pa so se srečali s Keijijem Furuyo, predsednikom japonskega parlamentarnega združenja za prijateljstvo s Tajvanom in poslancem vladajoče Liberalno-demokratske stranke.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je včeraj pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in po pogovoru dejal, da sta se dotaknila vprašanja Tajvana. Trump v svoji objavi ni omenil Tajvana, danes pa se je pogovarjal z japonsko premierko Jošihide Sugo. Medijska osebnost Zhou Yukou meni, da je ta poteza posredno sporočilo za Lai Ching-teja.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal tudi z japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovori nakazujejo na prizadevanja ZDA za ohranjanje ravnotežja glede Tajvana. Takaichijeva in Trump sta potrdila trdne temelje zavezništva med Japonsko in ZDA, medtem ko se odnosi med Japonsko in Kitajsko poslabšujejo. Xi Jinping je s Trumpom govoril tudi o Ukrajini.

V odboru za postopek zakonodajnega zbora je bil vladni predlog zakona o finančni razdelitvi (財劃法) začasno umaknjen iz obravnave zaradi nasprotovanja opozicije (藍白). Tiskovna predstavnica vlade 李慧芝 je izrazila obžalovanje in poudarila, da je vladni predlog najbolj usklajena različica doslej. Medtem sta poslanca邱議瑩 in 賴瑞隆 kritizirala poslanko 柯志恩, ker naj bi zavračala predlog, ki bi koristil Kaohsiungu, na kar se je 柯志恩 odzvala z obtožbami o iskanju pozornosti. Zelena stranka razmišlja o referendumu kot odziv na zavrnitev vladnega predloga.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ostro kritiziralo Japonsko zaradi načrtovanega nameščanja raket srednjega dosega zemlja-zrak na otoku Jonaguni, ki je najbližja točka Japonske Tajvanu, oddaljena le 110 kilometrov. Kitajska potezo ocenjuje kot "izjemno nevarno" in namerno eskalacijo. Japonski obrambni minister Shinjiro Koizumi je obiskal otok, kjer se nahaja vojaška postojanka.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Japonska ministrica Sanae Takaichi je ponovila stališče o "tajvanskem vprašanju", kar je sprožilo močno odzivanje Kitajske, ki je poskušala diskreditirati japonsko vlado z neresničnimi trditvami. Na novinarski konferenci japonskega zunanjega ministrstva je kitajski novinar trdil, da so se pred rezidenco predsednika vlade pojavili protesti proti Takaichijevi, kar pa je zunanji minister hitro zanikal in razkril, da gre za lažno informacijo.

Kitajska je ostro obsodila načrte Japonske o namestitvi raket na otoku Jonaguni, ki leži slabih sto kilometrov od Tajvana. Napetosti med državama so se povečale, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost japonskega posredovanja v primeru napada na Tajvan.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Tajvanski bejzbolist Wu Nien-ting je japonskim medijem izpostavil dva nadarjena tajvanska igralca. Medtem pa je Cai Qichang, predsednik tajvanske poklicne bejzbol lige, branil spomin na zmago Tajvana v svetovnem prvenstvu 12-ih pred kritikami, češ da gre za življenje v preteklosti.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Velik požar je zajel japonsko mesto Oita na jugu države, kjer je uničil več kot 170 stavb v stanovanjski soseski. Evakuirali so 175 ljudi, ena oseba je umrla. Požar, ki velja za največjega v urbanem okolju na Japonskem v zadnjih petdesetih letih, še ni popolnoma pod nadzorom.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Japonska je obsodila rusko razširitev prepovedi vstopa za 30 japonskih državljanov, vključno z uradnim predstavnikom zunanjega ministrstva, kot "absolutno nesprejemljivo". Ta poteza je odgovor na japonske sankcije proti ruskim podjetjem in posameznikom zaradi vojne v Ukrajini. Japonska je obtožila Moskvo, da prenaša krivdo za invazijo na Ukrajino.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand si prizadeva za multilateralizem, medtem ko se Kanada poslavlja od predsedovanja skupini G7. Anand gosti srečanje zunanjih ministrov G7 v regiji Niagara v Ontariu, kjer naj bi razpravljali o geopolitičnih izzivih in protekcionistični politiki.

Kitajska je izrazila močno nezadovoljstvo in nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi, ki je namigovala na morebitno vojaško vpletanje v Tajvansko ožino. Kitajska je Japonski poslala protestno noto zaradi njenih izjav, ki so nakazovale uporabo vojaških plovil in sile v primeru krize na Tajvanu, pri čemer je opozorila, da kitajski napad na Tajvan lahko predstavlja situacijo, ki ogroža obstoj Japonske.

Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Japonsko gospodarstvo se je v tretjem četrtletju skrčilo za 0,4 %, kar je prvi padec v zadnjih šestih četrtletjih. Letna stopnja krčenja je bila 1,8 %. Na gospodarstvo so vplivale ameriške carine in vlada premierke Sanae Takaichi pripravlja obsežen stimulativni program.

Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Na podnebni konferenci COP30 v Belem v Braziliji so domorodci protestirali proti okoljski politiki vlade Lule in velikih podjetij. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami, zahtevali podnebno pravičnost in obsodili politike, ki spodbujajo izkoriščanje naravnih virov in poseganje v njihovo zemljo. Zahtevali so obdavčitev milijarderjev in opozorili na posledice podnebne krize.

Na sojenju obtožencu za umor nekdanjega japonskega premierja Šinza Abeja je bila prebrana izjava njegove vdove Akie Abe. V njej je izrazila globoko žalost in poudarila, da si je želela, da bi njen mož živel dlje. Izjava je razkrila njeno čustveno stisko in bolečino ob izgubi.

Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.

ZDA in Japonska sta sklenili strateški pakt, ki zajema redke zemeljske minerale, kritične komponente za polprevodnike in jedrske reaktorje naslednje generacije. Sporazum, ki sta ga vodila Donald Trump in Sanae Takaichi, opušča več kot desetletje energetske negotovosti.

Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika zaradi izjav japonske premierke o Tajvanu. Visoki predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva je opozoril, da bo Peking odločno odgovoril na vsakršno vojaško vmešavanje Tokia v tajvansko vprašanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, ki ga je izpogajala skupina republikancev in senatorjev, povezanih z demokrati. Zakon podaljšuje financiranje vlade do konca januarja. Trump je konec zaustavitve označil za »zelo veliko zmago«.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu je Kitajska uvedla dodatne ukrepe. Poleg prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov je izvedla vojaške vaje v Rumenem morju, ki jih nekateri analitiki vidijo kot opozorilo Japonski in Južni Koreji. Kljub kitajski spodbudi državljanom, naj ne potujejo na Japonsko, trgovci v Tokiu ne opažajo upada prodaje. Strokovnjaki menijo, da Kitajska kljub javnemu nasprotovanju nima moči za resnejše grožnje Japonski.

Japonska je uradno protestirala, ker je Kitajska svojim državljanom svetovala, naj se izogibajo obisku Japonske. Japonska je tudi poklicala kitajskega veleposlanika zaradi komentarjev kitajskega generalnega konzula v Osaki glede Tajvana. Napetosti so se povečale po izjavah premierke Sanae Takaichi glede Tajvana.

Filipini, Združene države in Japonska so izvedle skupne pomorske vaje v Zahodnem filipinskem morju, kar je okrepilo njihovo varnostno sodelovanje. Kitajska je kritizirala Filipine zaradi teh vaj in jih obtožila provokativnih dejanj, ki povečujejo napetosti v Južnem kitajskem morju. Kitajska vojska je odgovorila z 'bombniškim patruljiranjem' nad tem območjem.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika na zagovor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Premierka je dejala, da bi kitajski napad na Tajvan lahko ogrozil Japonsko. ZDA pa so odobrile prodajo vojaške opreme Tajvanu v vrednosti 330 milijonov ameriških dolarjev.

Kitajska je poklicala japonskega ambasadorja zaradi komentarjev nove japonske premierke Sanae Takaichi o možnosti napotitve vojakov na Tajvan, kar je povzročilo napetosti med državama. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjave označilo za "provokativne" in "izjemno nevarne", saj Kitajska Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja.

Japonski kabinet je odobril 21,3 bilijona jenov (135 milijard dolarjev) vreden stimulacijski paket, ki naj bi spodbudil gospodarstvo in ublažil vpliv višjih cen. Obstaja zaskrbljenost, da bo paket vplival na valuto, jen pa je že oslabel. Premierka Takaichi je napovedala, da bo vlada izdala nove obveznice za financiranje paketa, če davčni prihodki ne bodo zadostovali.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Japonske oblasti so odobrile delni ponovni zagon jedrske elektrarne Kashiwazaki-Kariwa, največje na svetu. To je prvi takšen korak po nesreči v Fukušimi leta 2011. Namen ponovnega zagona je oživitev jedrskega sektorja in zmanjšanje uvoza fosilnih goriv.

Kitajska je povečala vojaški in gospodarski pritisk na Japonsko, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi opozorila, da bi konflikt glede Tajvana lahko ogrozil obstoj Japonske. Peking je izdal opozorila glede potovanj in izobraževanja na Japonskem, kar je povzročilo mešane odzive. Kitajska je to potezo označila za "zelo nevarno", kar je povzročilo zaostritev odnosov med državama.

Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.