APDEJT.si

Napetosti med hutijskimi uporniki v Jemnu in Izraelom so se stopnjevale. Združeni narodi so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi obnovljenih izraelskih zračnih napadov na pristanišče Hudajda. Izraelska vojska je potrdila, da je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna, dan po tem, ko je Izrael izvedel zračne napade na omenjeno pristanišče pod nadzorom hutijev. Hkrati poročajo o porastu primerov kolere v Sudanu in smrtonosnih napadih v Ukrajini.

Jemenski Hutiji so danes prevzeli odgovornost za raketni napad na mednarodno letališče Ben Gurion blizu Tel Aviva. Vojaški tiskovni predstavnik Hutijev je pojasnil, da so uporabili hipersonično balistično raketo v operaciji proti letališču, izraelska vojska pa je potrdila prestrezanje rakete, izstreljene iz Jemna.

Izrael je uspešno prestregel raketo, izstreljeno iz Jemna, medtem ko se nadaljujejo spopadi med Rusijo in Ukrajino ter konflikt v Gazi. Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je bil, po navedbah Bele hiše, "presenečen" nad nedavnimi izraelskimi napadi v Siriji in proti katoliški cerkvi v Gazi.

Izrael je prestregel raketo, izstreljeno iz Jemna, kar je sprožilo alarme po državi. Medtem se odnosi med Izraelom in Turčijo zaostrujejo zaradi rivalstva v Siriji, ki je posledica iranske oslabelosti in avtoritarnih ambicij sirskega islamističnega režima. Amnesty International pa zahteva preiskavo domnevnega vojnega zločina po izraelskih napadih na zapor Evin v Iranu, kjer je po napadu umrlo 79 ljudi.

Jemenske oborožene sile so sporočile, da so izvedle napad s hipersonično balistično raketo Palestine 2 na letališče Ben Gurion, kar naj bi povzročilo motnje v delovanju letališča in poslalo »milijone sionistov« v zaklonišča. Ta operacija je povzročila tudi razširjeno paniko v Izraelu.

Pripadniki jemenskega uporniškega gibanja "Ansar Alah", bolj znanega kot Huti, so v znak maščevanja izvedli napade z brezpilotnimi letalniki na pet ciljev v Izraelu. Med tarčami sta bila mednarodno letališče Ben Gurion in pristanišče Eilat, je sporočil Jahja Sarija, tiskovni predstavnik oboroženih sil Hutov. Podatkov o morebitnih žrtvah še ni.

V ločenih incidentih je bil v izraelskem napadu z dronom v južnem Libanonu ubit operativni član Hezbolaha, Mohamed Fadi Chaaito. Poleg tega so Izraelske obrambne sile (IDF) potrdile nov napad z droni na pristanišče Hodeidah v Jemnu, ki je pod nadzorom Hutijev, dva tedna po prejšnjem napadu.

Analitično podjetje je potrdilo, da so napadi hutijevcev v Rdečem morju krivi za precejšen porast emisij CO2 v evropskem pomorstvu. Leta 2024 je pomorski sektor v EU ustvaril bistveno več ogljikovega dioksida kot prejšnje leto. Kontejnerske ladje so zaradi izogibanja nevarnemu območju morale ubrati daljše poti, kar je povzročilo 46-odstotno povečanje izpustov CO2. Podatki jasno kažejo na neposredno povezavo med napadi jemenskih upornikov in ekološko obremenitvijo pomorskega prometa.

Izraelska vojska je po poročanju izraelskih medijev napadla pristanišče Hodeidah v Jemnu. Napadi so bili usmerjeni na cilje Hutijev v Hodeidahu.

Izraelska letalska orožja so znova ciljala stanovanjske zgradbe v Gazi, medtem ko so očividci poročali o izraelskem obstreljevanju v Deir al-Balahu. Izraelski tanki so prodrli v južna in vzhodna območja mesta Deir al-Balah. Izrael je tudi potrdil, da so njegove sile napadle pristanišče Hodeida v Jemnu, kar kaže na širjenje konflikta izven Gaze.

Izrael je opozoril Hutije v Jemnu, da jih čaka enaka usoda kot Teheran, potem ko so Izraelske obrambne sile (IDF) 21. julija 2025 izvedle vrsto zračnih napadov na pristanišče Hodeidah v Jemnu, tarča pa je bila vojaška infrastruktura, ki jo uporablja gibanje Hutijev, podprto z Iranom. Napadli so inženirska vozila, rezervoarje za gorivo, ladje in drugo pristaniško opremo. Medtem v Libanonu, po mesecih natančnih izraelskih napadov na vojaško infrastrukturo Hezbollaha v južnem delu Bejruta, vključno z bunkerji, poveljstvi, objekti za proizvodnjo orožja in skladišči orožja, ki so se nahajali v civilnih območjih, kjer so se uporabljali ljudje kot živi ščiti, Hezbollah deluje kot suveren in obnavlja svojo vojaško infrastrukturo, medtem ko libanonska država ostaja nefunkcionalna.

Izraelske sile so v Jemnu napadle cilje Hutijev, specifično v pristanišču Hodeidah. Ti napadi so odgovor na predhodne napade Hutijev proti Izraelu. Vojaška operacija je bila izvedena, ker so bili ti cilji uporabljeni za napade na Izrael.

Izraelske sile so napadle položaje Hutijev v jemenskem pristanišču Hodeidah, medtem ko so Hutiji napadali ladje. Poleg tega so izraelske enote začele novo kopensko ofenzivo v osrednji Gazi, kar je povzročilo beg na stotine Palestincev.

CO2-emisije kontejnerskih ladij, ki so lani plule v Evropski uniji, so se bistveno zvišale, kar je posledica daljših obvozov. Analitska družba domneva, da je to povezano z grožnjo napadov milice Huti v Rdečem morju, zaradi česar so se trgovske ladje morale podati na daljše poti.

Deset tisoči Maročanov so se zbrali na protestih proti izraelskim napadom na Gazo in zahtevali razveljavitev normalizacije odnosov med Marokom in Izraelom, ki je bila dogovorjena konec leta 2020. Medtem je jemensko pristanišče Hodejda, ki ga nadzorujejo Hutiji, tarča izraelskih napadov, kar je potrdil tako hutijski uradnik kot izraelski obrambni minister. Izrael je napade označil kot udare proti "terorističnim ciljem terorističnega režima Hutijev" v pristanišču.

Emisije CO2 kontejnerskih ladij so se lani močno povečale, vključno s tistimi, ki so plule v EU in tudi izven Evrope. Dansko analitsko podjetje je potrdilo, da so za to krivi daljši obvozi, ki jih ladje uberejo zaradi napadov Hutijevcev v Rdečem morju. Povečanje emisij se je zgodilo kljub sodobni tehniki in podnebnim ciljem, saj analitiki domnevajo, da politične krize poganjajo emisije.

Iran poskuša ponovno oborožiti svoje posrednike, kot so jemenski Hutiji, in okrepiti regionalni vpliv, ki ga je prizadela izraelska vojaška kampanja. Hkrati pa Teheran razmišlja o izstopu iz ključne pogodbe o jedrskem orožju in povečanju bogatenja urana, če se zahodne države odločijo za ponovno uvedbo strogih gospodarskih sankcij. Ta poteza bi bila odziv na morebitni »snapback« sankcij, kar dodatno zaostruje napetosti med Iranom in zahodnimi silami.

Izrael nadaljuje s svojimi načrti širitve, vključno z "Projektom Veliki Izrael", ki predvideva invazijo sosednjih držav. Obrambne sile nosijo našitke, ki to simbolizirajo. Vodja Ansar Allaha, Abdul-Malik Badreddin al-Houthi, je kritiziral nadaljevanje genocida v Gazi. Izraelski napadi so 15. julija 2025 v Gazi ubili najmanj 88 Palestincev in ranili 278, vključno z otroki, prizadeti pa so bili tudi Sirija in Libanon. Izraelska vlada je predstavila načrt za "humanitarno mesto" za 600.000 Palestincev, kar je Medea Benjamin označila za genocid. Prav tako obstajajo načrti za razdrobljenost Zahodnega brega na več "emiratov", da bi se preprečila palestinska enotnost in oblikovala prihodnost regije po genocidu v Gazi.

Jemenska mornarica je rešila ruskega mornarja, ki je preživel napad na grško tovorno ladjo Eternity C v Rdečem morju. Za napad je odgovorno gibanje Hutijev, ki vlada na severu Jemna. Ladja je bila potopljena, ruski mornar pa je bil čudežno rešen po incidentu, ki so ga mediji poročali 17. julija.

Jemenski uporniki Hutiji so prevzeli odgovornost za raketni napad na izraelsko letališče v Tel Avivu. Izraelska vojska je potrdila, da so enote zračne obrambe prestregle balistično raketo, izstreljeno iz Jemna. Medtem je Iran v dvanajstdnevni vojni z Izraelom, kljub pretrpljeni škodi na svojih jedrskih objektih, uspel odkriti vrzeli v izraelski večplastni obrambi, saj je sčasoma vse večji odstotek izstreljenih balističnih raket prodiral skozi njo. Pojavile so se tudi napetosti med sirsko druzovsko manjšino in islamisti, na katere se je Izrael odzval z napadi na sirske oborožene sile in skupine, ki jih Izrael sumi, da podpirajo islamiste.