APDEJT.si

Po izraelskem zračnem napadu v Jemnu, v katerem je bil ubit premier Ahmed A-Rahawi in skoraj vsi člani njegovega kabineta, so Hutiji obljubili maščevanje in napadli "cionistično naftno ladjo" v Rdečem morju. Jemen je zagrozil Izraelu z odločilnim maščevanjem zaradi umora jemenskih uradnikov. Izraelska vojska je sicer izrazila podporo dogovoru o izmenjavi ujetnikov, vendar je premier Benjamin Netanyahu to zavrnil. Izraelski varnostni kabinet je razpravljal o naslednjih korakih za prevzem nadzora nad mestom Gaza.

Po poročilih več virov naj bi Združene države Amerike pod vodstvom Trumpove administracije razmišljale o načrtu za Gazo po koncu vojne. Ta načrt, imenovan GREAT Trust, vključuje ameriški nadzor nad Gazo za obdobje desetih let. Predvideva začasno preselitev prebivalcev Gaze, s finančnimi spodbudami za odhod Palestincev, ter preoblikovanje območja v turistično in proizvodno središče. Del načrta naj bi bila tudi uvedba digitalnih žetonov.

Pakistan se sooča s hudimi poplavami, ki so prizadele več milijonov ljudi. V Pandžabu je razseljenih več kot 1,5 milijona ljudi, pri čemer oblasti opozarjajo na nadaljnje nevarnosti zaradi močnih deževij in izlivov rek. Meteorološka služba svari pred nevarnostjo poplav zaradi taljenja ledenikov (Glofs) na severu države in urbanih poplavah v zgornjih delih, vključno z Islamabadom in Rawalpindijem. Podobne razmere so tudi v indijskem Pandžabu, kjer beležijo najhujše poplave v zadnjih štirih desetletjih, z uničenimi kmetijskimi zemljišči in evakuacijami prebivalstva. Tudi Jemen se sooča s poglabljanjem humanitarne krize zaradi poplav, ki so prizadele številne domove in begunski taborišča.

V Jemnu so hutijevski uporniki, ki jih podpira Iran, izvedli racijo v pisarnah Združenih narodov v Sani in aretirali najmanj 11 zaposlenih. Racija se je zgodila v nedeljo, prizadela pa je tudi prostore Svetovnega programa za hrano. Združeni narodi so potrdili aretacijo in zahtevajo takojšnjo izpustitev svojih uslužbencev.

V Afganistanu je potres z magnitudo 6 zahteval najmanj 30 življenj v eni vasi, oblasti pa se bojijo, da bo žrtev še več. Turčija je popolnoma prekinila trgovinske in gospodarske odnose z Izraelom in zaprla svoj zračni prostor za izraelska letala.

Micheal Ward, igralec, nagrajen z Bafto, je bil izpuščen na prostost proti varščini po zaslišanju na sodišču v Londonu, kjer se je soočil z obtožbami o posilstvu in spolnem napadu. Obtožbe so bile vložene že julija.

Izraelska vojska je izvedla zračne napade in izkrcevalno operacijo v Siriji, kar sovpada s pogajanji o varnostnem sporazumu med Izraelom in Damaskom. Britanija je prepovedala vstop izraelskim uradnikom na največji obrambni sejem zaradi stopnjevanja vojne v Gazi. Palestinska ambasada se je odzvala na izraelsko medijsko ofenzivo glede razmer v Gazi. Izraelska vojska je razglasila mesto Gaza za "nevarno bojiščno območje" in grozi z obsežno vojaško ofenzivo proti Hamasu. Uničen je bil premier in obrambni minister Husijev. Razpravlja se o majhnih možnostih za končanje vojne v Gazi in rešitev izraelsko-palestinskega konflikta.

Izraelske zračne sile naj bi izvedle obsežne napade v Jemnu, usmerjene v likvidacijo visokih vojaških in političnih voditeljev gibanja Huti, ki ga podpira Iran. Hkrati so poročali o izraelskih napadih v Siriji. Ti vojaški posegi zunaj Palestine predstavljajo stopnjevanje izraelskih operacij, ki presegajo obseg po vojni z Iranom.

V Maliju so džihadisti Al Kaide prevzeli nadzor nad strateško lokacijo Farabugu in uveljavljajo svojo oblast. V Ukrajini so ruski raketni napadi terjali najmanj 19 življenj, pri čemer ameriški predsednik Trump ni bil presenečen. V Kolumbiji so bili po spopadih z uporniki izpuščeni 33 vojaki. Poleg tega je več kot 6.000 beguncev iz Južnega Sudana zapustilo taborišče v Keniji zaradi pomanjkanja hrane. Iran zavrača pozive EU in IAEA glede jedrskega sporazuma, medtem ko ZN pozivajo k nadaljevanju diplomatskih prizadevanj. Hutiji zanikajo izraelske napade na njihove voditelje v Jemnu. V Libanonu sta bila ubita dva vojaka zaradi eksplozije izraelskega drona. Politico poroča o zadržanosti Putina glede srečanja z Zelenskim. V ZDA pa je prišlo do spora zaradi aretacije gasilcev s strani CBP.

V izraelskem zračnem napadu na jemensko prestolnico Sana je bil ubit Ahmed Galeb el Rahavi, premier gibanja Huti Ansar Alah. Informacijo je potrdil vir blizu njegove družine.

Izraelske sile so okrepile bombardiranje mesta Gaza, pri čemer je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev, več deset pa ranjenih. Poročali so tudi o pripravah izraelske vojske na zavzetje tega največjega urbanega središča v Gazi. Medtem je Newt Gingrich izrazil dvom o uspehu izraelskih vojaških prizadevanj za uničenje Hamasa, ker naj bi bilo preveč prebivalcev Gaze pripravljenih pridružiti se tej organizaciji. Potekali so tudi protesti, ki so pozivali k vrnitvi izraelskih talcev v Gazi in končanju izraelske ofenzive.

V Jemnu so aretirali nekdanje in trenutne zaposlene Microsofta zaradi protestov proti povezavam podjetja z Izraelom. Medtem se v Gazi nadaljuje humanitarna kriza, kjer je deset Palestincev umrlo zaradi stradanja, izraelske sile pa so v enem dnevu ubile 76 ljudi. Novinar Reutersa je odstopil zaradi odziva medijske hiše na izraelski uboj novinarjev v bolnišnici Nasser. V Tel Avivu je več kot 350.000 Izraelcev pozvalo vlado, naj sprejme dogovor o prekinitvi ognja, izraelske sile pa so izvedle racijo na Zahodnem bregu.

V ZDA je prišlo do aretacij protestnikov v pisarni predsednika Microsofta zaradi pogodb z Izraelom, medtem ko so po Izraelu potekali množični protesti, ki so zahtevali konec vojne v Gazi in izpustitev talcev. Izraelska vojska je trdila, da je bil napad na bolnišnico v Gazi usmerjen v Hamasovo kamero. V Washingtonu so potekali pogovori med izraelskimi in ameriškimi uradniki o povojni Gazi, medtem ko se spopadi nadaljujejo. V Avstraliji se je okrepil propalestinski aktivizem. Novinarka Reutersa je javno odstopila zaradi 'sodelovanja' pri poročanju o Gazi.

V Izraelu so izbruhnili protesti proti premierju Netanjahuju, pri čemer protestniki zahtevajo večjo aktivnost pri vrnitvi talcev. Protesti, ki so potekali že drugi dan, so izražali frustracije družin talcev, ki menijo, da Netanjahu ne posluša, razen pod javnim pritiskom. Medtem ko je udeležba na protestih drugi dan nekoliko upadla, so bili protestniki bolj odločni v svojih zahtevah.

V ZDA so aretirali sedem ljudi, ki so protestirali v pisarni predsednika Microsofta zaradi podjetja, ki naj bi podpiralo izraelsko vojsko z uporabo platforme Azure. Microsoft je odpustil dva zaposlena zaradi kršitev pravil podjetja. V Italiji se je 15.000 zdravstvenih delavcev udeležilo gladovne stavke v znak solidarnosti z Gazo. Medtem pa naj bi v Rusiji s privolitvijo države prodajali knjigo, ki naj bi jo napisal vodja Hamasa, Yahya Sinwar, o tem, kako premagati Izrael. ZDA in Izrael bosta razpravljala o povojni Gazi, čeprav konflikt še ni blizu konca.

Strokovnjaki ZN so obtožili izraelsko vojsko, da je »neposredno vpletena« v izginotja Palestincev na lokacijah za razdeljevanje pomoči humanitarne fundacije Gaza, kjer naj bi lakota dosegla »kritično točko«.

V Microsoftovem sedežu v Redmondu je prišlo do aretacij protestnikov, ki so zahtevali prekinitev vezi podjetja z izraelsko vlado. Med aretiranimi so bili tako zaposleni kot nekdanji zaposleni. Podjetje je po protestih odpustilo dva zaposlena, obenem pa pregledalo poročila o uporabi Microsoftove platforme v napadih na palestinske cilje. V Izraelu so potekali protesti, na katerih so ljudje zahtevali dogovor o izpustitvi talcev v Gazi. V Dublinu so se z vigilijo spomnili na ubite novinarje v Gazi, medtem ko so družine zapuščale Gazo po izraelskem obstreljevanju.

V Združenih državah Amerike je Microsoft odpustil dva zaposlena, ki sta protestirala proti povezavam podjetja z Izraelom. Medtem so v Izraelu potekali množični protesti, na katerih so ljudje zahtevali izpustitev talcev in prekinitev ognja v Gazi. Protesti v podporo Palestini so se razširili tudi v Avstralijo in na Irsko, kjer so protestniki izrazili nasprotovanje vlogi Centralne banke Irske pri prodaji izraelskih obveznic. Izraelska vojska nadaljuje z operacijami v Gazi, medtem ko narašča pritisk za dogovor o izpustitvi talcev.

Varnostni svet Združenih narodov bo v četrtek glasoval o resoluciji, ki bo končala več kot štiri desetletja trajajočo operacijo mirovnih sil ZN v južnem Libanonu (UNIFIL) do 31. decembra 2026. Glasovanje sledi ponavljajočim se preložitvam zaradi zadržkov ZDA in Izraela glede nadaljnje prisotnosti sil. Predlog resolucije predvideva podaljšanje mandata mirovne misije v Libanonu do konca leta 2026, nato pa popoln umik.

Protesti zaradi ravnanja izraelske vlade s talci v Gazi se stopnjujejo, pri čemer demonstracije potekajo tako v Izraelu kot tudi na mednarodnih prizoriščih. V Izraelu protestniki blokirajo avtoceste in zažigajo pnevmatike, zahtevajo prekinitev ognja in dogovor o izpustitvi talcev. Narašča tudi kritika na račun premierja Netanjahuja. Na beneškem filmskem festivalu so protestniki obsodili izraelski genocid v Gazi, na Irskem pa so potekali protesti proti vlogi Centralne banke pri prodaji izraelskih vojnih obveznic. V Španiji so pro-palestinski protestniki blokirali izraelsko kolesarsko ekipo. V ZDA naj bi Tony Blair in Jared Kushner predstavila Trumpu načrte za povojno Gazo.