APDEJT.si

Nekdanji zaposleni »Guan Zhangu« (陳之漢), med drugim »大師兄« 李慶元 in visoki voditelj 小偉, so ga obtožili spolnega nadlegovanja, prejemanja sredstev iz Kitajske in nenavadne zahteve, da bi zaposleni spal z njegovo ženo. Obtožbe vključujejo tudi finančne nepravilnosti in vprašanja o njegovem ravnanju z zaposlenimi. Zaradi teh obtožb je bil »Guan Zhang« prijavljen na kitajskih platformah kot »pokvarjen« vplivnež. Sam se je na obtožbe odzval v prenosu v živo.

Kitajska vlada je zaradi domnevnega separatizma napovedala globalno aretacijo poslanca DPP沈伯洋, kar pa so številne države in Interpol zavrnile. Medtem je poslanec国民党團書記長羅智強 kritiziral沈伯洋 zaradi njegovega odnosa do kitajskih soprog, pri čemer naj bi si沈伯洋 sam kriv za sankcije. Ustanovitelj IPAC pa je izrazil javno podporo沈伯洋.

Donald Trump je med večerjo v Beli hiši s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom Savdsko Arabijo razglasil za pomembnega zaveznika ZDA, ki ni članica zveze NATO. Bin Salman se je zavezal k prizadevanjem za mir z Izraelom in Iranom ter poglabljanju gospodarskih vezi. Trump je ponovil trditev, da je ustavil vojno med Indijo in Pakistanom. Elon Musk se je udeležil večerje v Beli hiši, kar kaže na izboljšanje odnosov s Trumpom.

Hongkong naj bi prekinil uradne stike z japonskim generalnim konzulatom v Hongkongu, verjetno zaradi stališča Kitajske glede morebitnega konflikta glede Tajvana. Podrobnosti o prekinitvi in morebitnih posledicah niso znane.

Evropska unija si prizadeva zmanjšati odvisnost od Kitajske pri dobavi surovin in si želi zagotoviti stabilno oskrbo z litijem in redkimi zemljami. V ta namen EU načrtuje neposredno vlaganje v avstralske rudarske projekte, s čimer želi zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske.

Namestnik tajvanskega ministra za zunanje zadeve Wu Čižong je na varnostni konferenci v Berlinu opozoril na vse tesnejše sodelovanje med Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo, ki po njegovem mnenju oblikuje "avtoritarno os" in predstavlja grožnjo globalni demokraciji in varnosti. Pozval je k okrepljenemu sodelovanju med Tajvanom in Evropo ter poudaril pomen skupne odpornosti za ohranjanje varnosti v indo-pacifiški regiji in Evropi. Predlagal je strategijo "Triple T" (zaupanje-tehnologija-Tajvan) za spodbujanje sodelovanja v polprevodniški industriji, umetni inteligenci in komunikacijskih tehnologijah.

Nekdanja lobistka za Kitajsko, Susie Wiles, nadaljuje svoj vpliv v Trumpovi Beli hiši. Prva dama Melania Trump in Usha Vance sta obiskali vojake v Severni Karolini. ZDA so v Ukrajino poslale visoke predstavnike vojske, medtem ko Trump spodbuja nov mirovni načrt.

Kitajski predsednik Xi Jinping se prihodnji teden ne bo udeležil vrha G-20 v Johannesburgu, kar je udarec za gostiteljico Južno Afriko. Srečanja se ne bo udeležil niti ameriški predsednik Donald Trump. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo namesto njega prisoten premier Li Qiang, ne da bi navedlo razlog za Xi-jevo odsotnost. Zaradi odsotnosti Xija bo srečanje potekalo brez voditeljev dveh največjih svetovnih gospodarstev, poleg tega pa se ga ne bo udeležil niti ruski predsednik, čigar potovanja so omejena z nalogom ICC.

V Mjanmaru je vojska aretirala skoraj 1600 tujih državljanov med posredovanjem v zloglasnem središču za prevare Shwe Kokko. Med petdnevno operacijo, ki je bila izvedena v igralniškem in goljufivem središču Shwe Kokko, so zasegli na tisoče računalnikov in telefonov. Povečan je pritisk Kitajske glede spletnih prevar.

Evropska unija razmišlja o uvedbi carin na poceni izdelke, ki se pogosto naročajo preko platform, kot so Temu, Shein in Amazon. Trenutno je veliko teh izdelkov v EU uvoženih brez carin, kar bi se lahko spremenilo in vplivalo na potrošnike.

Kambodžanski premier Hun Manet in njegov tajski kolega Anutin Charnvirakul sta izrazila pozitivno mnenje in ponovno potrdila zavezanost mirni rešitvi obmejnega spora. Malezijski premier Anwar Ibrahim je dejal, da sta se državi zavezali k spoštovanju določil iz mirovnega sporazuma iz Kuala Lumpurja, Malezija pa ponuja pomoč pri pogovorih.

Zaradi nadaljnjih napetosti v odnosih med Kitajsko in Japonsko je kitajska uprava za pomorsko varnost sporočila, da bo med 23. novembrom in 7. decembrom izvajala vojaške vaje v delih Bohajskega preliva in severnega dela Rumenega morja.

Strožje sankcije proti ruski nafti, ki v Avstralijo prihaja preko indijskih rafinerij, bi lahko povzročile, da bodo avstralski ponudniki goriva povečali naročila iz rafinerij v Južni Koreji, Tajvanu, Maleziji in na Kitajskem, kar bi lahko vodilo do višjih cen goriva.

Kitajska je opozorila Japonsko, da za japonske morske sadeže na Kitajskem 'ni trga', s čimer je še zaostrila diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Poleg tega je Kitajska ustavila pogovore o ponovnem uvozu japonske govedine, kot razlog pa navaja ogorčenje zaradi omenjenih izjav.

Moskva ne bo sodelovala na prihajajočih pogovorih v Turčiji med ZDA, Ukrajino in Turčijo. Kremelj je sporočil, da Putin ne načrtuje srečanja z Vitkofom. Putin je med srečanjem s kitajskim premierjem Li Ćijangom poudaril, da rusko-kitajski odnosi temeljijo na enakopravnosti in vzajemni koristi.

Kitajska je razpisala nagrade za informacije o tajvanskih vplivnežih 八炯 (Ba Jiong) in 閩南狼 (Min Nan Lang), obtoženih kaznivih dejanj, v višini do 250.000 juanov. Poleg tega je stranka DPP sporočila, da so se pojavile obtožbe, da naj bi podpredsednica蕭美琴 za govor na srečanju IPAC v Evropskem parlamentu plačala 8 milijard evrov. Uslužbenec, ki je vpleten v širjenje teh obtožb, se je vrnil na Tajvan. Urad za priseljevanje je zanikal, da bi poslanec 林思銘 posredoval pri prihodu kitajskih voditeljev skupine 太子 na Tajvan. Celinski svet je opozoril, da bi lahko državljani, ki bi sodelovali s Kitajsko pri zbiranju informacij, kršili zakon.

Ruski veleposlanik v Pretoriji, Roman Ambarov, je sporočil, da bodo skupne pomorske vaje Rusije, Južne Afrike in Kitajske, imenovane Mosi 3, potekale v začetku januarja 2026. Preložitev je bila usklajena zaradi prekrivanja terminov s summitom G20 v Johannesburgu.

Filipinske sile so prepeljale hrano, gorivo in novo osebje na teritorialno postojanko na spornih čereh v Južnem kitajskem morju. Med večurno misijo oskrbovanja so kitajske vladne ladje ovirale komunikacije, kar je del varnostne prakse Pekinga na oddaljenem atolu, sta v torek sporočila dva visoka uradnika s Filipinov.

Japonska je zahtevala ukrepanje Pekinga zaradi nasilnih groženj, ki jih je kitajski odposlanec izrekel proti japonski premierki Sanae Takaichi. Japonska je kitajskega veleposlanika poklicala na zagovor, ker kitajski režim stopnjuje pritisk in grožnje proti Tokiu.

Japonski spletni uporabniki so uporabili "zvokovne posnetke žalitev predsednika Xija", da bi se uprli Kitajski in podprli vstop Tajvana v CPTPP. Hkrati strokovnjaki razpravljajo o spremembah v kitajskih načrtih za napad na Tajvan, pri čemer poudarjajo ključno vlogo Japonske pri obrambi Tajvana.

Nemški vicekancler Lars Klingbeil je ob koncu uradnega obiska izjavil, da je Nemčija od Kitajske prejela jasna zagotovila o dostopu do redkih rud in kritičnih surovin.

Donald Trump je med srečanjem s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom v Beli hiši ponovno odločno branil slednjega glede umora Džamala Khashoggija leta 2018. Trump je izjavil, da je bil Khashoggi "izjemno kontroverzen". Med novinarskim soočenjem v Beli hiši je Trump pozval, naj se gosta (princa bin Salmana) ne spravlja v zadrego.

Kitajski minister za trgovino Wang Wentao je pozval Združene države Amerike in Kitajsko k skupnim prizadevanjem za obvladovanje negotovosti in širitev sodelovanja na področju trgovine. Med srečanjem z ameriškim veleposlanikom na Kitajskem Davidom Perduejem v Pekingu je Wang izrazil zaskrbanost Kitajske glede enostranskih ameriških carin in predstavil stališče Kitajske glede vprašanja Nexperia. Wang je poudaril, da morata državi najti načine za sožitje in doseganje obojestransko koristnih rezultatov.

Ameriško pravosodno ministrstvo je obtožilo štiri moške, med njimi dva kitajska državljana, zaradi domnevne zarote za nezakonit izvoz naprednih Nvidinih AI čipov na Kitajsko. Tožilstvo trdi, da je skupina med oktobrom 2024 in januarjem 2025 preko Malezije in Tajske pretihotapila skoraj 400 grafičnih procesorjev Nvidia A100, s čimer so kršili ameriške izvozne zakone.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je javno izrazil podporo Japonski, potem ko je objavil fotografije, na katerih uživa suši iz japonskih virov, medtem ko se zaostruje diplomatski spor med Tokiom in Pekingom. Kitajsko ministrstvo za trgovino je sporočilo, da je trgovinsko sodelovanje z Japonsko "resno ogroženo", in pozvalo japonsko premierko, naj umakne svoje izjave o Tajvanu.

Skupina ameriških zakonodajalcev je predstavila zakon Chip EQUIP Act, ki želi ameriškim podjetjem prepovedati nakup kitajske opreme za proizvodnjo čipov. Cilj zakona je zmanjšati odvisnost Združenih držav od Kitajske na področju polprevodnikov.

Pred prihajajočim srečanjem sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo sta se zunanja ministra Irana in Rusije pogovarjala o iranskem jedrskem programu.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je dejal, da začasna blokada SIM kartic v Rusiji ne povzroča težav državljanom in da je bil ta ukrep sprejet za zagotavljanje varnosti ruskih državljanov. Razpravo o tako imenovani 'periodi ohlajanja', med katero se SIM kartice blokirajo po vrnitvi Rusov iz tujine, je označil za neutemeljeno.

Avstralski delniški trg ASX200 je zabeležil najslabši dan v desetih tednih in se zaprl na skoraj štirimesečnem dnu. Razlog za padec je bil globalni umik naložb z višjim tveganjem, ki se je odrazil v vseh sektorjih.

Nizozemska je v sporu s Kitajsko glede proizvajalca čipov Nexperia popustila in vrnila nadzor nad podjetjem. S tem naj bi poslala pozitivno sporočilo Pekingu in preprečila težave v evropski avtomobilski industriji, ki so nastale zaradi spora glede dobave čipov.

Nizozemska je popustila v sporu glede dobave čipov za avtomobilsko industrijo in s tem poslala pozitiven signal Pekingu. Odločila se je, da bo vrnila nadzor nad podjetjem za proizvodnjo čipov Nexperia.

Podpredsednik kitajske centralne vojaške komisije, Zhang Youxia, je v članku za državni medij *Ljudski dnevnik* pozval k temeljiti preobrazbi mišljenja in popolni odstranitvi škodljivih ostankov preteklosti v vojski. Poudaril je potrebo po preprečevanju dvoličnosti in lažne lojalnosti.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo svoje nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih ocenjujejo kot kršitev kitajsko-japonskih sporazumov. Japonska je zahtevala pojasnila od Kitajske glede pozivov k odpovedi potovanj in študijskih praks na Japonskem, češ da to nasprotuje dogovorom o spodbujanju medsebojnega sodelovanja. Kitajska je opozorila, da so izjave japonske premierke poslabšale vzdušje za izmenjave med državama in da je v zadnjem času prišlo do več kaznivih dejanj nad kitajskimi državljani na Japonskem. Japonski uradnik zunanjega ministrstva naj bi obiskal Kitajsko, da bi se pogajal o spornih izjavah premierke Takaichi.

Japonsko veleposlaništvo v Moskvi je zanikalo poročila, da je Japonska prepovedala ruskim letalskim prevoznikom prelet nad svojim ozemljem. Veleposlaništvo je poudarilo, da japonska vlada ni uvedla takšnih omejitev.

Kitajska je zagrozila z dodatnimi protiukrepi, če Japonska ne bo umaknila svojih "napačnih komentarjev" glede Tajvana. Japonska premierka Sanae Takaichi je namignila, da bi Japonska lahko vojaško posredovala v primeru poskusa invazije na Tajvan, kar je zaostrilo diplomatski spor med državama.

V Kitajski so aretirali 18 članov cerkve Sijon, vključno z duhovniki in verniki, po obsežni aretaciji oktobra. Po navedbah Fu Xiqiuja, ustanovitelja združenja ChinaAid, jim grozi sojenje in do tri leta zaporne kazni. Aretacijo je odobrilo tožilstvo v mestu Beihai v provinci Guangxi.

Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko se je zaostril zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o obrambi Tajvana. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo umik njenih izjav in opozorilo na posledice. Japonska vlada je podelila odlikovanje Hsieh Chang-tingu, nekdanjemu vodji "Taipei Economic and Cultural Representative Office", kar je dodatno razjezilo Kitajsko.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu so se kitajski uradniki odzvali z agresivnimi izjavami, kar je povzročilo ponovno zaostritev odnosov med državama. Kitajska je celo zahtevala preložitev objave skupne javnomnenjske raziskave med državama. Medtem ko nekateri Japonci menijo, da je Takaichi prestopila mejo, drugi zagovarjajo trdnejši odnos do Kitajske. Kitajski mediji so ponovno začeli razpravljati o statusu otočja Ryukyu, s čimer poskušajo vplivati na odnos med Okinavo in osrednjo japonsko vlado.

Potovanja na Kitajsko sta pred tem odpovedala kancler Friedrich Merz in zunanji minister Johann Wadephul, zato je odločitev podkanclerja Larsa Klingbeila, da obišče Kitajsko, sprožila kritike Zelenih glede verodostojnosti nemške vlade.

Čeprav so srečanja držav G20 pomembna tudi za Kitajsko, odsotnost predsednika Xi Jinpinga na tokratni konferenci ne bi smela biti preveč poudarjena. Dogodek je bil tradicionalno pomemben za Kitajsko, zato je odsotnost opazna, vendar ne pomeni nujno spremembe kitajske zunanje politike.

Tajvansko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo skupno izjavo kitajskega in kirgiškega zunanjega ministra, v kateri sta poudarila, da je Tajvan "neodstranljiv del Kitajske" in izkrivljala resolucijo Združenih narodov št. 2758. Ministrstvo je izrazilo obžalovanje, ker je Kirgizistan podlegel kitajskemu avtoritarizmu, in poudarilo, da to ne spreminja dejstva, da si Tajvan in Kitajska nista podrejena.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je dejal, da Japonska prestopa rdečo črto s svojimi izjavami o Tajvanu. Kriza med državama se širi na trgovinske in kulturne odnose.

Kitajska je izdala opozorila svojim državljanom glede potovanj na Japonsko in študija v tej državi zaradi spora, ki je izbruhnil po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Japonska je v odziv na to poslala uradnika na Kitajsko z namenom umiritve napetosti. Tajvanska predsednica pa je izjavila, da Kitajska resno vpliva na mir in stabilnost v indo-pacifiški regiji.

Med Tokiom in Pekingom se zaostrujejo diplomatski odnosi. Kitajska močno odsvetuje svojim državljanom potovanja na Japonsko, kar je odziv na izjave japonske premierke Sanae Takaichi, ki je nakazala možnost japonskih vojaških posredovanj v primeru kitajskega napada na Tajvan. Tokio poudarja pomen komunikacije v času napetosti.

Obisk nemškega zunanjega ministra Johannesa Wadephula na Kitajskem je bil odpovedan konec oktobra. Medtem pa je nemški finančni minister Lars Klingbeil od 17. novembra na Kitajskem, kjer se srečuje z visokimi kitajskimi predstavniki. Klingbeil je med pogovori s kitajsko vlado izrazil zaskrbljenost nemških podjetij glede konkurenčnosti.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Po odpovedanem obisku zunanjega ministra Wadephula, je podkancler in finančni minister Klingbeil pričakovan na Kitajskem kot prvi visoki predstavnik nemške vlade. Peking naj bi poskušal izkoristiti morebitne razprtije.

Uspešno splovitev prve tajvanske podmornice "Hai Kun" predstavlja pomemben preboj v obrambni industriji države. Ta projekt pa ni samo prikaz tehnološke moči, ampak je tudi postal osrednja točka kitajske kognitivne vojne proti Tajvanu. Peking se zaveda strateškega in psihološkega pomena gradnje podmornic, zato izvaja vpliv prek mnenjskih voditeljev.

Na Tajvanu se bo danes vreme ohladilo zaradi vpliva tropskega nizkega zračnega pritiska in okrepljenega severovzhodnega monsuna. Meteorološki strokovnjaki napovedujejo, da bo s prihodom hladnega zraka v ponedeljek temperatura padla na 16 do 18 stopinj Celzija ali celo nižje.

Medtem ko so ZDA napovedale načrt finančne pomoči Argentini, je Kitajska prehitela Brazilijo in postala glavna trgovinska partnerica države. To se je zgodilo v času naraščajočega pritiska na vrednost dolarja in pred volitvami sredi mandata predsednika Javierja Mileija.