APDEJT.si

Obisk nemškega zunanjega ministra Johannesa Wadephula na Kitajskem je bil odpovedan konec oktobra. Medtem pa je nemški finančni minister Lars Klingbeil od 17. novembra na Kitajskem, kjer se srečuje z visokimi kitajskimi predstavniki. Klingbeil je med pogovori s kitajsko vlado izrazil zaskrbljenost nemških podjetij glede konkurenčnosti.

Kitajski razvijalci z modeli, kot sta DeepSeek in Qwen, prevladujejo na področju umetne inteligence. Zahodna podjetja že uporabljajo to tehnologijo.

Kitajska je opozorila Japonsko, da za japonske morske sadeže na Kitajskem 'ni trga', s čimer je še zaostrila diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Poleg tega je Kitajska ustavila pogovore o ponovnem uvozu japonske govedine, kot razlog pa navaja ogorčenje zaradi omenjenih izjav.

Kitajska si prizadeva za avtonomijo na področju kritičnih tehnologij in se zato vse bolj usmerja v raziskovanje vesolja, globin oceanov in Arktike. Ta prizadevanja povzročajo zaskrbljenost na Zahodu, saj se Kitajska pospešeno razvija na teh strateško pomembnih področjih.

Donald Trump, odkar je ponovno postal predsednik ZDA, načrtuje zakon, ki bi sankcioniral države, ki trgujejo z Rusijo. Kitajska pa je v tem času povečala svojo podporo Rusiji, predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z indijskim ministrom za zunanje zadeve Subrahmanyamom Džajšankarjem. Srečanje je potekalo v Predstavniškem kabinetu Senatske palače. Džajšankar je bil v Moskvi zaradi udeležbe na zasedanju.

Japonska je svoje državljane na Kitajskem pozvala k previdnosti in izogibanju velikim množicam zaradi diplomatskega spora s Pekingom glede izjav premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajska je odgovorila, da bo zagotovila varnost tujcev na Kitajskem.

Podpredsednica srbske vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović se je sestala s predstavniki podjetja China Shandong International, s katerimi je nadaljevala pogovore o prodaji srbskih izdelkov na bencinskih črpalkah in železniških postajah, ki jih upravlja omenjeno podjetje. Prva naročila naj bi bila izvedena do konca tega leta.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Tajvan je svojim 23 milijonom prebivalcev razdelil priročnik o preživetju v primeru naravnih nesreč, izrednih razmer in morebitne invazije Kitajske. Priročnik vsebuje smernice o tem, katere zaloge naj imajo gospodinjstva na zalogi.

Filipinske sile so prepeljale hrano, gorivo in novo osebje na teritorialno postojanko na spornih čereh v Južnem kitajskem morju. Med večurno misijo oskrbovanja so kitajske vladne ladje ovirale komunikacije, kar je del varnostne prakse Pekinga na oddaljenem atolu, sta v torek sporočila dva visoka uradnika s Filipinov.

ZDA že leta opozarjajo druge države pred posojili kitajskih državnih bank, ki podpirajo vzpon Kitajske kot velesile. Vendar pa novo poročilo razkriva, da so ZDA same največji prejemnik teh posojil. Kitajski državni posojilodajalci so v zadnjih 25 letih v ameriška podjetja usmerili 200 milijard dolarjev, pri čemer so bila mnoga posojila skrita preko slamnatih podjetij na Kajmanskih otokih, Bermudih in v Delawaru.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Kitajski mediji hvalijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da je z "preventivnim udarcem" obvladal konfrontacijsko retoriko Japonske. Sohu poudarja, da je Putin z natančnim odzivom ukrotil domišljavost novega japonskega premierja.

Sergej Maslennikov, vodja Centra za akvakulturo in obalne biološke vire pri Nacionalnem znanstvenem centru za morsko biologijo Žirmunskega DVO RAN, je nenadoma umrl med službeno potjo na Kitajsko. Ugledni znanstvenik je bil star 62 let.

Hong Kong se utrjuje kot pomembno mednarodno finančno središče, ki privablja vlagatelje zaradi stabilnega okolja in uveljavljenega pravnega sistema. Kljub globalnim gospodarskim izzivom in geopolitičnim napetostim, mesto beleži gospodarsko rast in privablja podjetja, ki iščejo varna zatočišča. Industrijski voditelji poudarjajo, da je kapitalski trg Hong Konga ključnega pomena, saj je v prvih desetih mesecih leta zbral 216 milijard HK$ (28 milijard USD) s prvimi javnimi ponudbami (IPO).

Ameriška publikacija poroča, da Iran, po izkušnjah iz dvanajstdnevne vojne, izboljšuje svoje raketne sposobnosti. Posebna pošiljka raket iz Kitajske naj bi bila poslana v iransko pristanišče Bandar Abbas.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.