APDEJT.si

Zdravniki brez meja (MSF) so sporočili, da so njihove ekipe v Gazi ta teden zdravile palestinske ženske in otroke, ki so bili ranjeni v izraelskih zračnih napadih in streljanju. Štiri otroke naj bi ranil izraelski napad z dronom v severnem delu Gaze, ekipa MSF pa je zdravila hudo ranjene Palestince, ki so bili žrtve izraelskih zračnih napadov 19. novembra. UNICEF je sporočil, da je bilo od začetka prekinitve ognja 10. oktobra v Gazi ubitih najmanj 67 otrok.

Izraelski zračni napadi so bili izvedeni na begunsko taborišče v južnem Libanonu, kjer je umrlo 13 ljudi, ter na mesto Khan Younis v Gazi, kjer je bilo ubitih najmanj 33 ljudi. Skupno je bilo v Gazi ubitih več deset Palestincev, vključno z ženskami in otroki, s čimer je Izrael že 394. kršil prekinitev ognja.

Pritisk Izraela in ZDA na libanonsko vojsko za hitro razorožitev Hezbollaha se stopnjuje. Poveljnik libanonske vojske je odpovedal obisk v Washingtonu, potem ko so ga ameriški uradniki zavrnili. Izrael obtožuje pro-iransko gibanje, da obnavlja svoje vojaške zmogljivosti na obmejnem območju in stopnjuje napade na jugu države. Washington povečuje pritisk na libanonsko vlado z namenom razorožitve Hezbollaha, medtem ko izraelska vojska krepi svoje delovanje na jugu države, leto dni po prekinitvi ognja.

Med vojno je Izrael izstrelil štiri milijone kasetnih bomb na južni Libanon, s čimer je območje nasičil z več kot milijon neeksplodiranimi bombami. To dejanje je kršilo mednarodno pravo, saj imajo kasetne bombe 40-odstotno stopnjo neuspešnosti, kar pomeni, da ostajajo neeksplodirane in ogrožajo civiliste. Od leta 2006 je zaradi teh bomb umrlo 400 ljudi, številni kmetje, otroci in humanitarni delavci pa so bili pohabljeni.

Mirovne sile ZN v Libanonu (UNIFIL) so sporočile, da so izraelski vojaki streljali na njihove enote v južnem delu države. Izrael je priznal, da je tankovsko streljanje res prišlo z njihove strani, vendar trdijo, da so zamenjali pripadnike modrih čelad za "sumljive osebe" in izstrelili opozorilne strele. Izraelska vojska je za incident okrivila slabe vremenske razmere in zanika namerno ciljanje enot ZN. Libanonska vojska je obsodila izraelski napad na mirovnike. Izrael sicer obtožuje Hezbollah, ki ga podpira Iran, da se ponovno oborožuje v Libanonu, medtem ko Bejrut trdi, da Izrael krši sporazum o prekinitvi ognja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obiskal izraelske vojake, nameščene v nevtralni coni v Siriji, ob meji med državama, ki sta še vedno uradno v vojnem stanju. Obisk se je zgodil v času, ko so krhke prekinitve ognja s Hezbolahom v Libanonu in Hamasom v Gazi še vedno v veljavi.

Španska ministrica za obrambo, Margarita Robles, je razkrila, da je izraelski tank napadel španske modre čelade, ki so patruljirale ob meji z Izraelom v Libanonu. Incident se je zgodil, ko so vojaki patruljirali, pri tem pa niso bili poškodovani, čeprav so projektili padli le pet metrov od njih. Izrael je poskušal opravičiti streljanje, rekoč, da so vojake zaradi slabega vremena označili za sumljive.

Iran je ostro obsodil izraelski napad na največje palestinsko begunsko taborišče Ain Al-Hilweh v južnem Libanonu, v katerem je bilo ubitih najmanj 13 civilistov, in ga označil za kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Odzval se je tudi Hezbolah, ki je prav tako obsodil smrtonosni izraelski napad na begunsko taborišče.

Generalni sekretar Hezbolaha, šeik Naim Kasem, je v govoru ob prvi obletnici smrti Mohameda Afifa al-Nablusija, nekdanjega vodje medijev Hezbolaha v Libanonu, dejal, da mora biti Libanon ponosen, svoboden, neodvisen in brez kakršnega koli tujega pokroviteljstva. Poudaril je, da bi libanonska vlada storila napako, če bi mislila, da bodo koncesije ustavile izraelsko agresijo na Libanon.

Izraelske sile so izvedle zračni napad na vozilo v južnolibanonskem mestu Al Tiri. Po poročilih je brezpilotno letalo izstrelilo dva izstrelka na vozilo, pri čemer je umrl en civilist, osem pa je bilo ranjenih. Šrapneli so poškodovali tudi avtobus, ki je prevažal študente. Napad se je zgodil nekaj ur po spopadih v begunskem taborišču Ain al-Hilweh, kjer je umrlo 13 ljudi.

Izraelska vojska je iz tanka streljala na mirovnike Združenih narodov v Libanonu v bližini izraelske postojanke.

Avstralska vlada bo v zadnjem tednu parlamentarnega zasedanja poskušala sprejeti okoljske reforme. Medtem je Izrael izvedel prvi napad na Bejrut po več mesecih.

ZDA so izrazile nezadovoljstvo zaradi izjave libanonske vojske proti ponavljajočim se kršitvam izraelske strani. Zaradi tega je bil odpovedan pot načrtovan obisk visokega libanonskega uradnika v Washingtonu.

Libanonski predsednik Joseph Aoun je izjavil, da je Libanon pripravljen na pogajanja z Izraelom o končanju izraelskih napadov na državo in umiku iz petih obmejnih gričev, ki jih je Izrael zasedel po vojni z Hezbolahom. Aoun je poudaril tudi zavezanost Libanona razorožitvi militantnih skupin v državi.

Začasne sile Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) so obtožile izraelsko vojsko, da je zgradila zidove na libanonskem ozemlju. UNIFIL je pozval izraelsko vojsko k spoštovanju Modre črte in umiku iz vseh območij severno od nje. Izrael je obtožbe zanikal, vendar priznal, da gradi okrepljeno pregrado.

Visoki vojaški uradnik izraelske vojske je izjavil, da je le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novega kroga spopadov med Izraelom in libanonsko šiitsko milico Hezbolah.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran pozdravlja vsak dialog, ki bi okrepil dvostranske odnose z Libanonom. Poudaril je, da se Iran ne vmešava v notranje zadeve Libanona. Araghchi se je odzval na povabilo libanonskega zunanjega ministra Youssefa Rajjija k pogovorom.

Mohammad Bagher Ghalibaf je izjavil, da Islamska republika Iran podpira nacionalne odločitve v Libanonu in poudarja ohranjanje mirnega ozračja v državi, pri tem pa je opozoril na neupoštevanje sporazuma o prekinitvi ognja s strani sionističnega režima.

Libanonski predsednik je izjavil, da čaka na odgovor Izraela glede morebitnih pogajanj. Predsednik je že večkrat poudaril, da so pogajanja z Izraelom edini način za uresničitev nacionalnih ciljev Libanona.

Libanonski predsednik je izjavil, da je ostro nagovoril Alija Larijanija, takratnega sekretarja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, med srečanjem, in da je bil Larijani zaradi tega nezadovoljen. Trdil je, da mu je rekel, da je odgovornost za libanonske šiite njegova, ne Larijanijeva. Novice je zanikal vir iz sekretariata vrhovnega sveta za nacionalno varnost. Predsedstvo Libanona ima videoposnetek srečanja, ki bi lahko razjasnil dogodek.

Libanon je po skoraj desetih letih zapora izpustil Hanibala Gadafija, sina strmoglavljenega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Gadafija so izpustili po plačilu varščine. Obtožen je prikrivanja informacij o izginotju šiitskega klerika Muse Sadra v Libiji leta 1978, a mu še niso sodili.