APDEJT.si

Hrvaški državljan, ki je bil od začetka septembra pridržan v Maliju, je bil izpuščen na prostost in se je vrnil domov v Sarajevo, je sporočil minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman.

Dva državljana Bosne in Hercegovine, Mario Kokoruš in Marin Petrović, ki sta pred skoraj dvema mesecema izginila v afriški državi Mali, sta živa in zdrava. Lokalni mediji v BiH poročajo, da naj bi se kmalu vrnila k svojim družinam. Ugrabila naj bi ju džihadistična skupina.

Pred predsedniškimi volitvami v Slonokoščeni obali so vojaške hunte iz Burkine Faso, Malija in Nigra začele spletno kampanijo dezinformiranja, da bi motile volitve. Računi, povezani s huntami, so objavljali lažne informacije in poskušali vplivati na volilni proces.

Mali je napovedal, da bo od ameriških državljanov, ki zaprosijo za vizum, zahteval plačilo obveznice v višini do 10.000 ameriških dolarjev. Ta ukrep je odgovor na podoben ukrep, ki ga je prejšnji teden sprejela ameriška vlada in bo začel veljati 23. oktobra. Malijsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je odločitev sprejeta kot recipročni ukrep.

Mali je uvedel recipročne ukrepe za izdajo vizumov ameriškim državljanom kot odgovor na pilotni program ZDA, ki zahteva vizumsko varščino od 23. oktobra 2025. Malijsko ministrstvo za zunanje zadeve je 12. oktobra 2025 napovedalo uvedbo obvezne varščine za ameriške državljane, ki zaprosijo za vstopni vizum v Mali, s čimer se odzivajo na enostransko odločitev ZDA.

General Abdourahamane Tiani, predsednik Nigra, je obiskal Ouagadougou v Burkini Faso, da bi okrepil zavezništvo Sahel držav (AES). Obisk je sledil njegovemu bivanju v Maliju. V Burkini Faso ga je sprejel predsednik Ibrahim Traoré. Predsednik Tiani je podpisal tudi več odlokov, ki se nanašajo na individualne ukrepe.

Tunizijski minister za zunanje zadeve Mohamed Ali Nafti se je ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku srečal s tunizijsko skupnostjo v Washingtonu, s študenti in strokovnjaki ter opravil več dvostranskih srečanj. Med drugim se je pogovarjal s kolegi iz Savdske Arabije, Omana, Toga, Madagaskarja, Malija in Grčije.

Evropska unija je zahtevala takojšnjo izpustitev diplomata, ki so ga sredi avgusta aretirale malijske oblasti. EU aretacijo ocenjuje kot kršitev mednarodnega prava. Čeprav nacionalnost diplomata ni bila razkrita, okoliščine aretacije ustrezajo aretaciji francoskega obveščevalnega častnika. Evropska unija poudarja, da ima diplomat vse potrebne zakonske dokumente.

Islamistične skupine, povezane z Al Kaido, spreminjajo strategijo in se pripravljajo na osvajanje ozemelj v zahodni Afriki, pri čemer so ogrožene številne prestolnice. Napad na vojaško bazo v Maliju 1. junija, ki ga je izvedla skupina Jama'at Nus, kaže na njihovo naraščajočo moč. Nemško zvezno tožilstvo pa je v svoji polletni bilanci ugotovilo, da islamistični terorizem prevladuje nad drugimi oblikami ekstremizma. Kljub temu, da je bilo v zadnjem času malo preiskav proti levičarjem in desničarjem, politik AfD Hess izraža resne pomisleke.

Francoska vojska je v četrtek, 17. julija, po 65 letih uradno končala svojo stalno vojaško prisotnost v Senegalu. Kamp Geille in vojaška letalska baza na letališču v Dakarju sta bila uradno predana senegalski državi. Ta poteza predstavlja konec stalne francoske vojaške prisotnosti v Zahodni Afriki, saj je Francija že prej umaknila svoje baze iz Malija, Burkine Faso, Nigra, Čada, Slonokoščene obale in Gabona. Okoli 350 francoskih vojakov, ki so bili del francoskih elementov v Senegalu (EFS), je imelo predvsem nalogo izvajanja operativnega vojaškega partnerstva s senegalskimi oboroženimi silami.

Teroristična skupina, povezana z Al Kaido, nadzoruje obsežno ozemlje v Zahodni Afriki, kar ogroža vlade vsaj treh držav in kaže hitro rast. Kljub temu je poročanje o skupini Jama’at Nusrat al-Islam wal-Muslimin (JNIM) omejeno. Medtem se je v Nigeriji v prvi polovici leta 2025 zgodilo več ubojev s strani upornikov in banditov kot v celem letu 2024, kar povzroča veliko zaskrbljenost v tej najbolj naseljeni afriški državi in pomembni proizvajalki nafte.

Ameriško veleposlaništvo v Maliju je svoje državljane pozvalo, naj nemudoma zapustijo državo. Razlog za to so poslabšane varnostne razmere v Bamaku, ki jih povzročajo pomanjkanje goriva, zaprtje šol in univerz, ter trajajoči konflikt med malijsko vlado in džihadisti. Veleposlaništvo meni, da ti dogodki povečujejo nepredvidljivost varnostne situacije.

V Centralnoafriški republiki so odprli nov, varen skladišče orožja v vojaškem taborišču Kassaï, kar je ključnega pomena za posodobitev obrambnega sistema države. Medtem pa je v Maliju general Assimi Goïta, vodja vojaške hunte, zamenjal tri visoke vojaške častnike zaradi težav pri soočanju z džihadisti. Te spremembe v vojaškem vrhu so del prizadevanj za prilagoditev poveljniške strukture trenutnim varnostnim razmeram.

Turško zunanje ministrstvo je izdalo opozorilo za potovanja v Mali, pri čemer je poudarilo, da so varnostne razmere v državi po nedavnih dogodkih postale občutljive. Turškim državljanom svetujejo, naj se izogibajo potovanjem v Mali, razen če je to nujno potrebno.

Južna Koreja je izdala posebno opozorilo za potovanja v večji del Tanzanije zaradi nasilnih protestov, ki so izbruhnili po splošnih volitvah prejšnji teden. Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da bo opozorilo veljalo od 18. ure po lokalnem času, in sicer za vsa območja Tanzanije, razen regije Mtwara, ki je že pod opozorilom tretje stopnje. Posebno opozorilo ustreza stopnji 2,5 na štiristopenjski lestvici opozoril Južne Koreje. Izdaja se v primerih nujnih varnostnih tveganj za popotnike in lahko velja do 90 dni. Ministrstvo je pozvalo korejske državljane, naj odpovejo potovanja v Tanzanijo.

Nemško zvezno tožilstvo je vložilo obtožnico zoper osem domnevnih članov neonacistične skupine "Sächsische Separatisten" zaradi suma terorizma. Skupina naj bi načrtovala nasilen prevrat in ustanovitev lastne države z uporabo orožja. Nekateri obtoženi so bili aktivni v stranki AfD. Skupina je trenirala za ulične boje in načrtovala "dan X".