APDEJT.si

V koalicijskem sporu glede pokojnin kancler Friedrich Merz in SPD vztrajata pri nespremenjeni različici spornega zakona in obljubljata rešitev.

Sprejetje zakona o novi vojaški službi v Nemčiji v prihodnjem tednu velja le še za formalnost. Vendar pa ima obrambni minister Boris Pistorius pred seboj še številne ovire, na nekatere nima vpliva, na druge pa.

Dan delodajalcev je zasenčil spor glede pokojninskega paketa, pri čemer je ministrica za delo v težkem položaju. Nestrpnost v gospodarstvu narašča. Delodajalci si želijo, da bi Friedrich Merz postal kancler, ki bi spodbudil gospodarsko rast.

Nemška letalska družba Lufthansa se je opravičila zaradi incidenta, v katerem so premierji Finske, Danske in Luksemburga v nedeljo zvečer obtičali na letališču v Frankfurtu. Zaradi tehnične napake so zamudili ali sploh niso mogli prisostvovati vrhu Evropska unija-Afriška unija v Luandi v Angoli.

Stranka Die Linke je bila kritizirana zaradi širjenja negativnega razpoloženja glede obveznega služenja vojaškega roka, ki se ne bo zgodilo pred letom 2029. S tem naj bi stranka podžigala strah in zanemarjala zgodovinski kontekst, v katerem se trenutno nahaja Nemčija.

Berlinska nogometna zveza ni uspela prepovedati uporabe številke 88 na dresih, ki jo neonacisti uporabljajo kot prikrit pozdrav Hitlerju. Predlog je sprožil razprave o tem, kako se spopasti s simboliko skrajne desnice v amaterskem nogometu, vendar obstajajo tudi drugačne interpretacije te številke.

Markus Söder je v bavarskem parlamentu podal vladno izjavo o naslednjem proračunu in že na začetku ostro napadel opozicijsko stranko AfD, ki jo je označil za »priležnike Moskve«.

V Saarlandu je bil med opravljanjem službe ubit izvršitelj sodne odločbe v Bexbachu, okrožje Saarpfalz. Nasilna smrt je pretresla Saarland, ozadje dogodka pa zaenkrat še ni znano. Pričakuje se, da bodo v sredo objavljene dodatne informacije o primeru.

Poleg poimenovanja trga v Berlinu po Margot Friedländer, preživeli holokavsta, ji bo nemško zvezno ministrstvo za finance posvetilo tudi posebno poštno znamko. Podrobnosti o počastitvi v vladni četrti bodo predstavili deželni politiki.

Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.

Nemški zunanji minister je opozoril, da se Rusija pripravlja na morebiten vojaški spopad z Natom najkasneje do leta 2029. Ob tem so moldavske oblasti poročale, da je ruski vojaški dron pristal na strehi hiše v Moldaviji, ki meji na Ukrajino. Moldavija in Romunija sta bili v torek v stanju povečane pripravljenosti, saj je šest dronov vdrlo v zračni prostor Moldavije in najmanj dva v zračni prostor Romunije med novim obsežnim ruskim napadom z raketami in brezpilotnimi letalniki na Ukrajino.

Andrew Korybko v članku trdi, da nemška hegemonija nad Srednjo in Vzhodno Evropo ogroža že tako omejeno suverenost Poljske. Po mnenju avtorja bi lahko ZDA to preprečile s podporo, vendar bi to pomenilo podreditev Poljske "Pax Americana" pod vodstvom Trumpa 2.0.

Evropski parlament je potrdil imenovanje politika CDU Daniela Casparyja na visoki položaj na Evropskem računskem sodišču v Luksemburgu. Caspary, ki bo deloval kot revizor, bo prejemal najmanj 27.000 evrov mesečno. Imenovanje mora sicer še potrditi Svet držav članic, kar pa naj bi bila le formalnost. Nekateri so kritični do izbire kandidata.

Nemška policija je izvedla več racij v štirih nemških zveznih deželah zaradi prejetih groženj z bombnimi napadi na različne objekte. Preiskava je bila sprožena po prejemu več sto elektronskih sporočil z grožnjami.

Bundeswehr se sooča s kompleksnostjo digitalizacije svojih bojnih enot, vendar ostaja zavezan načrtu, da do konca leta 2027 posodobi prvo divizijo. Inšpektor nemške vojske digitalizacijski projekt označuje za 'odločilnega za vojno' in hkrati izraža pričakovanja do obrambne industrije.

Kljub zavrnjenim prošnjam za azil v Nemčiji še vedno trajno prebiva skoraj milijon socialnih migrantov brez pravice do bivanja. Po podatkih iz uradnega registra tujcev (AZR) je bilo na dan 31. oktobra 2025 v Nemčiji 934.553 tujih državljanov, katerih prošnja za azil je bila zavrnjena. Med njimi je bilo največ Afganistancev, Turkov in Kosovarjev. Poleg tega je v državi še 2.386.267 ljudi, ki iščejo zaščito.

Severno-renski vestfalski ministrski predsednik Wüst razume skrbi mlade generacije glede pokojninske reforme. Vendar poziva k manj »hrupu« v politiki.

Nekdanji štajerski deželni glavar Christopher Drexler (ÖVP) se je po 25 letih v torek udeležil svoje zadnje seje v deželnem parlamentu. Drexler je svojo politično pot začel kot poslanec, nato pa je prevzel vladne funkcije na področju kulture in zdravja. Leta 2022 je po odstopu Hermanna Schützenhöferja postal deželni glavar. Po izgubljenih volitvah novembra 2024 se je njegov odhod iz politike pričakoval. Na seji so med drugim obravnavali gospodarsko situacijo v Štajerski.

V Bundestagu poteka splošna razprava o proračunu za leto 2026, ki je dosegla vrhunec s splošno razpravo o kanclerjevem proračunu. Razpravo je zaznamovalo ogorčenje nad govorom Alice Weidel, Jens Spahn pa je kritiziral Roberta Habecka.

Sodišče Evropske unije je potrdilo, da morajo države članice priznati istospolne poroke, ki so bile legalno sklenjene v drugi državi članici. Ministerka Katarzyna Kotula je izjavila, da bo ta odločitev pomagala vladi Donalda Tuska pri uvedbi istospolnih porok na Poljskem. Inštitut Ordo Iuris pa je izrazil mnenje, da gre pri odločitvi Sodišča za zlorabo.

V povezavi s preiskavo bombnih groženj, usmerjenih proti šolam in železniškim postajam po vsej Nemčiji, sta dva osumljenca iz Severnega Porenja-Vestfalije. Osumljenca naj bi s stotinami bombnih groženj vznemirjala policijo in prebivalstvo po vsej državi. Pripadala naj bi spletni skupini »Schweinetreff«.

Rainer Dulger, predsednik nemških delodajalcev, je pozval vladajočo koalicijo v Nemčiji k večji reformni pogumnosti, saj država zaostaja za mednarodno rastjo. Dulger meni, da ima Nemčija več potenciala, vendar mora politika zagotoviti ustrezne pogoje.

Deutsche Bank je prepovedala Združenju družinskih podjetnikov uporabo svojih prostorov za dogodke, potem ko je bila kritizirana zaradi povabila stranki AfD. Banka s tem želi jasno pokazati svojo distanco do omenjene stranke.

Sodišče Evropske unije (CJUE) je razsodilo, da mora vsaka država članica EU priznati istospolne poroke, ki so bile sklenjene v drugi državi članici. Primer se nanaša na dva poljska državljana, ki sta se poročila v Nemčiji, a Poljska njune poroke ni hotela priznati.

Predsednica IG Metall, Benner, je pozvala k večjemu optimizmu kljub napeti gospodarski situaciji v Nemčiji. Zavrnila je razprave, ki krivijo zaposlene za težave, in poudarila, da se morajo podjetja zavezati k prihodnosti Nemčije.

Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.

V Srbiji se je protinemška kampanja razvila od tabloidnih zapisov do ostrih napadov režima med obiskom nemških poslancev v Beogradu. Med Vučićevo vladavino so bile kritike nemške politike sprva omejene na tabloide. V času Angele Merkel so kritizirali nemško vlogo pri razpadu Jugoslavije, medtem ko so bili odnosi predstavljeni pozitivno, Vučić pa se je hvalil s svojo bližino z nemško kanclerko.

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.

Ursula von der Leyen je izjavila, da Rusija razume le pritisk in da bo Evropa ta pritisk povečala, dokler ne bo iskrene pripravljenosti za pogajanja o verodostojni poti k miru. Emmanuel Macron je medtem napovedal, da bo EU Ukrajini pomagala iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je poročala, da so njene enote zavzele Kupjansk v Harkovski regiji, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za provokacijo.

Sandra Maischberger se je s svojimi gosti posvetila aktualnim temam tedna, vključno z načrti za Ukrajino in pokojninskim paketom. Oddaja ponuja vpogled v pomembne politične in socialne izzive.

Predsednik Indije je dejal, da ustava vodi Indijo onkraj kolonialne miselnosti proti novi viziji. Premier Modi je pozval državljane, naj dajo ustavne dolžnosti v središče državljanskega življenja. Amit Shah je dejal, da ustava utira pot močni izgradnji naroda. Glavni minister Gujarata, Bhupendra Patel, je počastil Ambedkarja ob dnevu ustave. Glavna ministrica Zahodne Bengalije, Mamata Banerjee, je zatrdila, da je NRC pravi namen posebne intenzivne revizije volilnih imenikov.

Evropske države si prizadevajo omiliti ameriški mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini. V Nemčiji se odpira prostor za Alternativo za Nemčijo (AfD) v gospodarskih krogih, država pa se pripravlja na obsežno posodobitev oborožitve. Članek obravnava še tri druge teme iz Nemčije.

Zunanji minister svetuje popotnikom, da se seznanijo z varnostnimi razmerami v državah, kamor načrtujejo potovanje. Izdal je seznam držav, za katere veljajo potovalna opozorila ali varnostni nasveti.

Nemški kancler Friedrich Merz je Rusijo obtožil, da vodi "teroristično vojno" proti civilnemu prebivalstvu v Ukrajini. Po njegovih besedah ruski napadi nimajo več nobene zveze z vojaškimi cilji, ampak so usmerjeni v uničevanje civilne infrastrukture. Merz si prizadeva, da bi zamrznjena ruska sredstva uporabili za pomoč Ukrajini.

Nemčija je obljubila 150 milijonov evrov za financiranje nakupa ameriškega orožja za Ukrajino. Rusija je ponovno napadla Kijev, kar kaže na to, da se vojna v Ukrajini nadaljuje in ni videti konca.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da bi se konflikt v Ukrajini lahko končal v bližnji prihodnosti. V intervjuju za nemško medijsko skupino Aksel Springier je dejal, da je Zahod zelo blizu miru.

Srbski režiser Emir Kusturica je izjavil, da Rusija v Ukrajini vodi "Sveto vojno" za vero in pravoslavje. Hkrati je nemška vlada poudarila, da mora vsak mirovni načrt za Ukrajino vključevati priznanje suverenosti in varnostne garancije. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval Rusijo k prenehanju agresorskega vojnega pohoda proti Ukrajini.

Pred 80 leti so se v Nürnbergu soočili z glavnimi odgovornimi za drugo svetovno vojno. Proces je postal pomemben mejnik mednarodnega prava, katerega revolucionarna razsežnost postaja jasna šele danes ob spopadih v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral ukrajinsko vodstvo zaradi domnevne nehvaležnosti za ameriška mirovniška prizadevanja. Njegova izjava sovpada z začetkom pogovorov v Ženevi o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, kjer so evropski predstavniki izrazili zadržke. Trump je ob tem znova kritiziral tudi Evropo zaradi odvisnosti od ruske nafte.

SPD obtožuje ministrico za begunce Josefine Paul (Zeleni) in njeno ministrstvo, da blokirajo preiskovalno komisijo o terorističnem napadu v Solingenu. Zahtevajo, da se vmeša premier Wüst.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Ukrajinske sile so napadle rafinerijo nafte v Rjazanju, radarsko postajo Nebo-U in območja, kjer so bili zbrani ruski vojaki. Prav tako so izvedle sabotažo na Transsibirski železnici, da bi preprečile dobavo orožja iz Severne Koreje. Rusija je medtem napadla Sumsko regijo z napredno protiladijsko raketo Cirkon. Nemčija je Ukrajini namenila 150 milijonov evrov za nakup orožja, Bundestag pa je sprejel načrt proračuna za leto 2026, ki Ukrajini namenja 11,5 milijarde evrov pomoči.

Italijansko vrhovno sodišče je odobrilo izročitev ukrajinskega državljana Serhija K. Nemčiji, kjer ga bodo sodili zaradi suma napada na plinovod Severni tok leta 2022. Ukrajinski državljan bo Nemčiji izročen v nekaj dneh, je sporočil njegov odvetnik.

Saški minister predsednik Michael Kretschmer je izrazil željo po ponovnem uvozu energentov iz Rusije po koncu vojne v Ukrajini. Zunanji politik CDU Roderich Kiesewetter je ostro kritiziral Kretschmerjeve izjave in jih označil za nesmiselne. Kretschmerjevo stališče je sprožilo spor znotraj CDU glede uvoza plina iz Rusije.

Nemški kancler Merz je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval Rusijo, naj konča agresijo v Ukrajini in zaustavi negativne vplive na svetovno gospodarstvo. Kljub temu pa končna izjava vrha ne omenja Rusije neposredno, temveč le posredno obsoja vojno v Ukrajini. Udeleženci vrha so pozvali k pravičnemu in trajnemu miru.

Ukrajinske organizacije so zavrnile poziv nemškega politika Friedricha Merza, naj Ukrajina mladim moškim med 18. in 24. letom prepreči zapustitev države, saj naj bi bili potrebni kot vojaki. Merz je pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj mladim Ukrajincem med 18. in 24. letom prepove izstop iz države.

Število primerov nasilja v družini narašča, pri čemer so ženske najpogostejše žrtve. Ministrica za pravosodje Hubig je napovedala spremembe zakonodaje za boljšo zaščito žensk, vključno z dodatnimi ukrepi poleg že uvedene elektronske zapestnice.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mirovni načrt za Ukrajino nima možnosti za uspeh brez sodelovanja Rusije. Ocenil je, da diplomatski preboj ta teden ni verjeten, kljub napredku v pogovorih v Ženevi. Merz je poudaril, da se mora Rusija vrniti za pogajalsko mizo, da bi mirovni načrt lahko uspel.

Zveza ukrajinskih organizacij v Nemčiji je zavrnila načrt v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Medtem sta Rusija in Ukrajina poročali o smrtnih žrtvah po nočnih napadih na obe državi. Napadeni so bili Kijev in energetski objekti v Ukrajini, pa tudi več ruskih regij.

NATO je rusko jedrsko križarsko raketo "Burevestnik" označil za resno grožnjo mednarodni varnosti. Po poročanju nemškega Bilda, ki se sklicuje na zaupni dokument zveze NATO, naj bi Moskva zaključila proces posodobitve svojih jedrskih zmogljivosti.