APDEJT.si

Izraelska vojska je odpustila več visokih častnikov, ker niso preprečili napada Hamasa 7. oktobra 2023. Načelnik izraelske vojske Ejal Zamir je ob tem izjavil, da obrambne sile niso zaščitile izraelskih civilistov.

Poveljnik indonezijske vojske Agus Subijanto je napovedal izbor vojakov za mirovne sile, ki bodo napotene v Gazo. Te sile bo vodil general s tremi zvezdicami. Poslali jih bodo kot del priprav Indonezije za podporo humanitarni misiji na tem konfliktnem območju.

Izraelska obrambna vojska je odpustila več visokih vojaških uradnikov in grajala druge zaradi njihove vloge pri neuspehih 7. oktobra 2023, ko je palestinska skupina Hamas izvedla presenetljiv napad na južni Izrael iz Gaze. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile obstreljevale območja v južnem delu Gaze, vključno s Han Junisom in območjem severovzhodno od Rafe.

Po terorističnem napadu Izraela v južnem Bejrutu je izraelska vojska napovedala obsežne vojaške vaje na severu okupirane Palestine, natančneje v vzhodni Galileji. Poteza nakazuje povečano napetost v regiji.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu podeljuje vrhovni nadzor nad Gazo. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer trdi, da podpira izraelske poskuse za uničenje palestinske stvari.

Ameriška obveščevalna služba je lani zbrala informacije o izraelskih uradnikih, ki so razpravljali o incidentih, v katerih so Palestince pošiljali v tunele v Gazi, za katere so izraelske sile sumile, da bi lahko vsebovali eksploziv. Izrael je prejel truplo enega od zadnjih štirih talcev iz Gaze, ki je bil predan Rdečemu križu. Hamas zahteva dokaz o življenju in takojšnjo izpustitev svojih članov, medtem ko se Izrael sooča z zahtevnim preizkusom zaradi sprememb v regionalnih pritiskih.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Razkrit je bil domnevni načrt Hamasa v Evropi za napad na Jude. ZN so odobrili mednarodne sile v Gazi, Nemčija pa je odobrila dobavo orožja Izraelu. Varnostni svet ZN je glasoval za načrt za Gazo z mednarodnimi silami, na kar se je Izrael odzval z ostro kritiko, Hamas pa je načrt zavrnil. Grozi nadaljnja eskalacija.

Izraelska vojska je kljub premirju izvedla napad v Bejrutu in ubila visokega voditelja Hezbollaha, Haithama Alija Tabatabaija, ter druge člane pro-iranske milice Hezbolah.

Izraelske sile so na Zahodnem bregu ubile Palestinca, ki naj bi metal eksploziv proti izraelskim vojakom med racijo severno od Nablusa. Po navedbah izraelske vojske vojaki niso bili poškodovani. V živo poročamo o dogajanju na Bližnjem vzhodu.

Izraelska vojska je odpustila več visokih častnikov in ukrepala proti drugim zaradi neuspeha pri preprečitvi napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odpuščeni so bili trije generali, proti drugim višjim častnikom pa so bili uvedeni disciplinski ukrepi.

V izraelskih bombardiranjih območja Gaze je po poročanju civilne obrambe umrlo 22 oziroma 25 Palestincev, med njimi tudi otroci. Izraelske oblasti so izjavile, da so izvedle napade na pripadnike palestinskega gibanja. Eskalacija se je zgodila po tem, ko je Varnostni svet ZN sprejel resolucijo, ki podpira mirovni predlog.

Izraelska vlada je po večkratnih zamudah pristala na začetek preiskave vladnih spodrsljajev, ki so pripeljali do napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odločitev, da bo preiskavo nadzirala vlada sama, je sprožila ogorčenje v Izraelu.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je namenjena skoraj izključno Palestincem in se ne bo uporabljala za judovske teroriste.

Združene države naj bi načrtovale gradnjo velike vojaške baze v bližini območja Gaze. Po poročanju izraelskih medijev, ki se sklicujejo na vire blizu načrtov, naj bi baza stala okoli 500 milijonov dolarjev. Namenjena naj bi bila nastanitvi več tisoč vojakov, ki bi nadzirali spoštovanje premirja in s tem poglobili vlogo ZDA v izraelsko-palestinskem konfliktu. Vzporedno s tem naj bi Turčija pripravljala načrte za napotitev več sto vojakov v Gazo kot del mednarodnih mirovnih sil.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k izgonu Hamasa iz regije po glasovanju Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Razpravljalo se je tudi o razlogih, zakaj so ultraortodoksni Judje proti novačenju v izraelsko vojsko.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Mirovne sile ZN (UNIFIL) v južnem Libanonu so sporočile, da je izraelski tank streljal na njihove enote v bližini izraelske položaja znotraj Libanona. V incidentu ni bil nihče poškodovan, ZN pa so ga označili za resno kršitev.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je napovedal namero, da zapre vojaški radio, da bi ohranil 'vojaško nevtralnost', kar je sprožilo kritike glede groženj svobodi tiska in demokratičnim vrednotam. Katz trdi, da je bil radio ustanovljen kot glas in uho za vojake IDF in njihove družine, ne pa kot platforma za izražanje mnenj.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ob tem pa pohvalil njegovo vlogo na področju človekovih pravic in pozdravil obljubo Savdske Arabije o vlaganju bilijona dolarjev v ZDA. Trump je branil princa pred obtožbami o vpletenosti v umor novinarja Džamala Khashoggija, ki ga je bin Salman označil za 'napako'.

Evropska unija ponuja vodilno vlogo pri ustanovitvi in usposabljanju policijske enote za Gazo, pri čemer naj bi usposobili do 13 ljudi.

Predsednik parlamenta je ob štirinajsti obletnici smrti mučenika Teheranija Moghaddama dejal, da Izrael v 12-dnevni vojni ni nikoli okusil takšnega ognja.

Delegacija Hamasa se je sestala z egiptovskim obveščevalnim šefom v Kairu in izrazila zaskrbljenost zaradi domnevnih izraelskih kršitev dogovora o prekinitvi ognja v Gazi. Obtožujejo Izrael, da ogroža premirje. Medtem je izraelska vojska zaradi pritiska javnosti začela kaznovati visoke častnike zaradi napak pri preprečevanju napadov Hamasa oktobra 2023.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obiskal izraelske vojake, nameščene v nevtralni coni v Siriji, ob meji med državama, ki sta še vedno uradno v vojnem stanju. Obisk se je zgodil v času, ko so krhke prekinitve ognja s Hezbolahom v Libanonu in Hamasom v Gazi še vedno v veljavi.

Ob 70. obletnici Bundeswehra je predsednik Steinmeier v Berlinu predlagal uvedbo splošne "obvezne službe" za vse, pri čemer je poudaril nujnost in pravičnost takšne rešitve. Predlog je sprožil razpravo o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je odredil, da se 20.000 indonezijskih vojakov pripravi za morebitno mirovno misijo Združenih narodov v Gazi. Obrambni minister Sjafrie Sjamsoeddin je potrdil, da je Indonezija pripravljena prevzeti naloge v gradbenem in zdravstvenem sektorju v Gazi. Pripravljene enote bodo oskrbovale vojne žrtve in obnavljale osnovno infrastrukturo.

EU načrtuje usposabljanje približno 3.000 palestinskih policistov za delo v Gazi, podobno kot že izvaja na Zahodnem bregu. Po besedah predstavnika EU v Bruslju naj bi to storili zaradi "nujnosti stabilizacije Gaze z močno policijsko silo". V Gazi trenutno deluje okoli 7.000 palestinskih policistov, vendar jih veliko ni več sposobnih za delo ali pa so upokojeni. Predlog naj bi obravnavali v Bruslju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in palestinski predsednik Mahmoud Abbas sta se v torek, 11. novembra 2025, dogovorila o ustanovitvi skupnega odbora, ki bo zadolžen za pripravo ustave prihodnje palestinske države. Macron je ob srečanju z Abbasom v Elizejski palači poudaril, da bo Francija sodelovala s Palestinsko upravo pri pripravi ustave. Ob Abbasovem prvem obisku v Franciji po priznanju palestinske države je Macron opozoril Izrael, da je kolonizacija Zahodnega brega "rdeča črta". Abbas je ponovil svojo namero o organizaciji volitev.