APDEJT.si

Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Ameriški strateški bombnik B-52H Stratofortress je med vadbenim poletom nad Finsko vadil napade na cilje na poligonu Sotinpuro, ki se nahaja blizu ruske meje. Po tem je vstopil v estonski zračni prostor in se približal ruski meji na razdaljo približno 50 km. Ta poteza naj bi okrepila prisotnost Nata na vzhodnem krilu.

V Kurski oblasti v Rusiji sta bila dva policista ranjena, ko je njuno službeno vozilo naletelo na eksplozivno napravo na cesti med Djakonovom in Sudžo. Guverner regije, Aleksander Hinštejn, je potrdil, da je prišlo do detonacije.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Poljske oblasti so aretirale več oseb v povezavi z eksplozijo, ki je poškodovala železniško progo, ki povezuje Varšavo z ukrajinsko mejo. Informacijo so sporočili državni mediji.

Romunsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Vladimirja Gheorghievicha Lipaeva na pogovor v zvezi z dronom, ki je 10. novembra vstopil v romunski zračni prostor v Tulcei. Predstavili so mu obširne in trdne dokaze o kršitvi suverenosti Romunije. Obstaja možnost uvedbe sankcij.

Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo domnevni napad z dronom na elektrarno Shatura v Moskovski oblasti. Elektrarna ima ključno vlogo pri oskrbi Moskve z energijo. Visegrád 24 poroča, da so elektrarno napadli samomorilski droni dolgega dosega.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Rusija je zanikala, da bi načrtovala napad na Nato, vendar je opozorila, da bo vsakršna agresija s strani zavezništva naletela na močan odgovor z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva je poudaril, da Moskva ne stremi k konfliktu, a bo odločno branila svoje interese.

Britanski obrambni minister je sporočil, da je ruska vohunska ladja vplula v britanske vode in usmerjala laserje v vojaške pilote. Britanska vlada je zaradi incidenta opozorila Rusijo, medtem ko britanska mornarica in letala RAF spremljajo gibanje ladje. V pripravljenosti so tudi "vojaške možnosti", če bi ladja postala grožnja.

Poljska je sporočila, da bo zaprla ruski konzulat v Gdansku, potem ko je Moskvo obtožila vpletenosti v bombni napad na pomembno železniško progo. Poljska vlada je sprejela to odločitev kot odgovor na domnevno rusko sabotažo.

Po eksploziji na železniški progi v osrednji Poljski, ki je ključna za dobave v Ukrajino, je Varšava napovedala zaprtje zadnjega ruskega konzulata v državi. S to potezo se Poljska odziva na sabotažo železniške proge, ki vodi v Ukrajino, kar kaže na poslabšanje odnosov med državama.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Poljska sumi ruske obveščevalne službe za sabotažo na pomembni železniški progi, ki se uporablja za prevoz vojaške opreme in pomoči v Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je dejal, da sta bila dva ukrajinska državljana identificirana kot osumljenca za sabotažo na železniški progi med Varšavo in Lublinom. Poljska je zaprosila Združene države za pomoč pri preiskavi incidentov in uvedla tretjo stopnjo alarma CHARLIE na železniških odsekih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

V Sredozemskem morju, ob obali Italije, potekajo pomorske vaje zveze NATO z imenom Neptune Strike, katerih cilj je urjenje možnih odzivov zavezništva v primeru konflikta z Rusijo. V vajah, ki vključujejo simulacijo napadov na Rusijo, sodelujejo ZDA in devet drugih držav članic Nata, med njimi Velika Britanija, Grčija, Poljska in Turčija.

Moskva je javno zagrozila Grčiji po odločitvi Aten, da bo skupaj z Ukrajino proizvajala pomorske drone. Grški premier Kyriakos Mitsotakis in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta 17. novembra podpisala sporazum o koprodukciji plovil brez posadke, ki jih bosta uporabljali mornarici obeh držav. Grško zunanje ministrstvo je sporočilo, da zavračajo grožnje suverenim državam.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Severne in baltske države Nata so namenile sredstva za nakup ameriškega orožja za Ukrajino v vrednosti 500 milijonov dolarjev, ki ga ta nujno potrebuje za obrambo pred Rusijo.

Na severovzhodu Poljske so odkrili pretrganje železniških tirov na odseku proge, ki vodi v Ukrajino. Incident se je zgodil na trasi Demblin-Varšava. Poljski premier Donald Tusk ne izključuje možnosti diverzije.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Iranski strokovnjaki za jedrsko energijo so se v letih 2024 in 2025 dvakrat skrivaj sestali z ruskim inštitutom za orožje, Laser Systems, ki je pod sankcijami in vpleten v tajne vojaške projekte. Iranska delegacija je potovala z diplomatskimi potnimi listi. ZDA trdijo, da je Iran poskušal pridobiti lasersko tehnologijo, ki bi omogočila jedrsko zasnovo brez eksplozivnih preizkusov. Srečanja so potekala ob zaostrenih napetostih glede iranskega jedrskega programa in ponovni uvedbi sankcij ZN.

ZDA in Ukrajina sta sporočili, da sta dosegli napredek v pogovorih o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo. Obe strani sta se strinjali, da bosta nadaljevali z delom na načrtu, pri čemer sta poudarili, da mora morebitni mirovni sporazum v celoti spoštovati suverenost Ukrajine. Kijev si prizadeva za spremembe v predlogu, medtem ko Evropa pritiska, da bi oblikovala končni predlog.

V Rjazanski oblasti v Rusiji je prišlo do požara na območju podjetja zaradi padca delov brezpilotnega letala. Guverner Pavel Malkov je sporočil, da so posledice požara že odpravili.

V Voronežu so našli nerazstreljene bloke raket ATACMS, ki so jih sestrelili med napadom ukrajinskih sil na regijo 18. novembra. Guverner Voroneške oblasti Aleksander Gusev je sporočil, da so jih našli na območju vrtičkarskega društva na jugozahodu Voroneža.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Direktor ruske obveščevalne službe SVR, Sergej Nariškin, je izjavil, da nevarnost neonacizma ostaja aktualna. Opozoril je na prisotnost "nevarnih metastaz" nacizma v Ukrajini in nekaterih evropskih državah.

Ukrajinske sile so v noči na 13. november napadle jedrsko elektrarno Novovoronež z osmimi droni. Napad so preprečili, vendar so ostanki poškodovali razdelilno napravo, zaradi česar je bilo treba izklopiti več blokov. Kljub temu so posledice hitro odpravili in elektrarna je ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo, energetska infrastruktura države pa skoraj ni bila prizadeta, je dejal vodja Rosatoma Aleksej Lihačov.

V Rusiji so se pojavile prevare, kjer se goljufi v sporočilih izdajajo za zaposlene v upravnih družbah. Razpošiljajo sporočila z zahtevo po potrditvi osebnih podatkov pod pretvezo različnih pregledov.

Po poročanju portala Axios naj bi ZDA in Rusija vodile tajne pogovore in delale na novem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. ZDA naj bi Ukrajini signalizirale, da mora sprejeti okvir, ki so ga ZDA pripravile za prekinitev spopadov z Rusijo, ki vključuje prepustitev dela ozemlja. V ruskem napadu na Ternopolj je bilo uničenih več stanovanjskih zgradb, umrlo je 25 ljudi, med njimi trije otroci, 95 ljudi pa je bilo ranjenih.

Poljski premier Donald Tusk je Rusijo obtožil, da je odgovorna za eksplozije na pomembni železniški progi, ki se uporablja za dobavo streliva Ukrajini. Tusk je dejal, da gre za "sabotažno dejanje brez primere".

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Britanska mornarica je po poročanju agencije Associated Press (AP) prestregla ruski korvet "Stojki" in tanker "Jelnja" v Rokavskem prelivu. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je patruljna ladja HMS Severn spremljala ruski ladji in nato predala nadzor zavezniku v Natu. Poleg tega so v Severni Atlantik in Arktiko poslali tri letala "Posejdon" za spremljanje ruskih ladij in podmornic. Rusko veleposlaništvo je London obtožilo "napihovanja militaristične histerije" in pozvalo k izogibanju eskalaciji.

Načrtovano srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je bilo preloženo, a stiki med stranema se nadaljujejo, je sporočil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov. Dodal je, da Moskva in Washington aktivno razpravljata o rešitvi ukrajinske krize in da so bile ugotovitve aljaškega vrha posredovane Kijevu.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve opozarja na nove prevare, pri katerih goljufi izkoriščajo geopodatke za oddaljene kraje. Prevaranti uporabljajo lokacijske informacije za izvajanje različnih shem, s katerimi ogoljufajo nič hudega sluteče žrtve.

Moskovski župan Sergej Sobjanjin je sporočil, da so nad Moskvo sestrelili več dronov, ki so leteli proti ruskemu glavnemu mestu. Ruske zračne obrambne sile so ob tem uničile še en dron, ki se je približeval mestu. Dogodek je sprožil takojšnje odzive mestnih oblasti.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) poroča, da namerava Rusija do konca leta pripeljati 12.000 severnokorejskih delavcev, ki bi delali v tovarni dron Shahed/Gheran v ruski regiji Tatarstan. Rusiji primanjkuje delavcev za proizvodnjo teh dronov, zato naj bi se obrnila na Severno Korejo.

Poljska je sporočila, da sta za sabotažo na železnici odgovorna dva ukrajinska državljana, ki sodelujeta z ruskimi obveščevalnimi službami. Kremelj se je ostro odzval na obtožbe Poljske, da so ruske službe sabotirale železniško progo, ki je ključna za oskrbo Ukrajine, in obtožil Poljsko, da podlega rusofobiji.