APDEJT.si

Nizozemci, ki živijo v Ukrajini, so v odprtem pismu izrazili nasprotovanje pritisku na Ukrajino, da bi odstopila ozemlje Rusiji ali oslabila obrambo. Pozivajo k pritisku na Rusijo, da ustavi napade, in ne na Ukrajino.

Ukrajina se strinja z osrednjimi točkami ameriškega mirovnega načrta. Kijev nakazuje na naslednje korake, medtem ko v Evropi potekajo razprave o varnostnih jamstvih. Kremelj se bo odzval na dogovor.

ZDA naj bi v Abu Dabiju pritiskale na Ukrajino, da sprejme zmanjšanje vojaških sil na 800.000 vojakov. Medtem so se okrepili spopadi med Ukrajino in Rusijo, pri čemer so obe strani izvedle smrtonosne napade. Kljub temu se nadaljujejo pogajanja o mirovnem sporazumu, kjer naj bi Kijev privolil v revidiran mirovni načrt.

Več nemških medijev je ponovilo, da usoda Evrope leži na pogajalski mizi glede Ukrajine, medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump vidi kot posrednik pri reševanju konflikta. Za Putina je to ugoden položaj, ki vpliva na evropsko politiko.

Ukrajina se je strinjala z okvirom mirovnega sporazuma za končanje vojne z Rusijo, vendar je po besedah ameriškega uradnika treba urediti še nekaj manjših podrobnosti. Pogajanja potekajo, medtem pa obe strani nadaljujeta z uporabo smrtonosnih napadov z droni.

Ukrajina in Rusija sta si v torek izmenjali "obsežne" zračne napade, v katerih je umrlo najmanj deset ljudi. Hkrati se pospešujejo prizadevanja za pregled načrta Združenih držav za končanje vojne. Po nočnih ruskih napadih na Kijev, v katerih je umrlo šest ljudi, se danes v Združenih arabskih emiratih sestajajo predstavniki Ukrajine, Rusije in Združenih držav, da bi razpravljali o mirovnem načrtu z 28 točkami. Rusija je izvedla zračni napad z droni in raketami na Kijev in njegovo okolico, pri čemer je umrlo najmanj devet ljudi.

Srbiji grozi energetska kriza, saj je edina rafinerija v državi, NIS, blizu popolne zaustavitve delovanja zaradi ameriških sankcij proti ruskemu lastniku. Te sankcije so prekinile dobavo nafte, kar bi lahko povzročilo pomanjkanje goriva v državi, je povedal srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Zaradi pomanjkanja ruskih rekrutov naj bi Rusija prevarala tujce iz Kenije, Nepala, Tadžikistana in drugih držav, da bi se pridružili vojni v Ukrajini. Vojni ujetniki trdijo, da so bili zavedeni in niso želeli sodelovati v vojni.

Stranka LDPR je v ruski državni dumi predlagala zakon, ki predvideva odpravo zamudnih obresti in kazni na posojila za ženske, ki so na porodniškem dopustu. Vodja LDPR Leonid Slucki je dejal, da naj bi ta pobuda družinam pomagala preprečiti finančno odvisnost v obdobju zmanjšanih dohodkov med nego otroka. Zakon naj bi veljal tako za matere, ki so rodile prvega otroka, kot za večje družine.

Hekerji, ki delajo za rusko obveščevalno službo, so jeseni napadli ameriško inženirsko podjetje, ker je to podjetje sodelovalo z ameriško občino, ki ima pobrateno mesto v Ukrajini. Ameriško podjetje za kibernetsko varnost Arctic Wolf je odkrilo rusko kampanjo in opozorilo na spreminjajoče se orodje in taktike ruske kibernetske vojne.

Ukrajinske oblasti so se strinjale z mirovnim načrtom, ki ga je pripravila administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta z Rusijo, poroča CBS News, ki se sklicuje na vire.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim predlogom za končanje vojne z Rusijo, pri čemer naj bi bilo treba urediti le še "manjše podrobnosti", kot poroča ameriški uradnik. Rusija se na predlog še ni odzvala. Hkrati naj bi potekali tajni pogovori med ZDA in Rusijo v Združenih arabskih emiratih, kjer naj bi visoki ameriški vojaški uradnik srečal rusko delegacijo, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu.

ZDA in Ukrajina naj bi se dogovorili o ključnih točkah mirovnega načrta, pri čemer naj bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še novembra obiskal Washington. Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost, Rustem Umjerov, je na Facebooku zapisal, da so delegacije dosegle dogovor o najpomembnejših določbah sporazuma, izpogajanega v Ženevi. Moskva ob tem vztraja, da je za pogovore o varnostni arhitekturi nujna vključitev evropskih držav.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropa zamudila priložnost za prispevek k rešitvi konflikta v Ukrajini in da ni izpolnila pričakovanj v zvezi z mirovnimi pogajanji. Ob tem je izrazil pričakovanja do ZDA.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pohvalil slovaškega premierja Roberta Fica, madžarskega premierja Viktorja Orbána in verjetnega prihodnjega češkega premierja Andreja Babiša kot primere evropskih politikov, ki so pragmatični in jim je mar za svoje državljane. Lavrov je to izjavil v intervjuju za youtubovski kanal združenja Francosko-ruski dialog.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je opozoril na resne posledice za gospodarstvo Srbije, če bi se ustavilo delovanje naftne družbe NIS zaradi sankcij. Vučić je ponudil ruskim lastnikom 50-dnevni rok za prodajo kontrolnega deleža v družbi, ki je pod ameriškimi sankcijami. Vlada je razpravljala o možnosti nacionalizacije NIS, vendar se je odločila dati ruskim akterjem priložnost za iskanje novega investitorja.

Rusija je ponovno napadla Kijev, pri čemer je umrlo najmanj šest ljudi. Hkrati naj bi v Abu Dabiju potekali ločeni pogovori med ameriškimi, ruskimi in ukrajinskimi uradniki o mirovnem sporazumu, ki temelji na ameriškem predlogu. Ukrajina poskuša ohraniti dobre odnose z ZDA, medtem ko potekajo pogovori o mirovnem načrtu, in si prizadeva, da bi Rusija sama zavrnila mirovni načrt, ki vključuje evropske in ukrajinske predloge. V ZDA, Ukrajini in Evropi potekajo razprave o novem mirovnem načrtu, ki naj bi ga predložili Kremlju.

Ukrajinske sile so izvedle koordinirane napade na ruske cilje, vključno z letalsko bazo Taganrog Južni v Rostovski oblasti. Po napadu so poročali o velikih požarih na območjih, povezanih s popravili in testiranji letal. Po prvih informacijah naj bi bilo zadeto eno redkih letal Beriev A-60, opremljeno z laserjem. Letalo je bilo razvito za testiranje sistemov usmerjene energije za rusko vojsko. V mestu Taganrog je bilo slišati več kot 20 eksplozij, poškodovani sta bili dve stanovanjski stavbi in ena zasebna hiša, pa tudi skladišče v industrijskem območju.

Avstralijo pozivajo k ukrepanju glede uvoza ruske nafte, saj se vpliv Rusije v Aziji krepi kljub sankcijam, uvedenim zaradi invazije na Ukrajino. Rusija je postala peta najmočnejša država v Aziji, kar kaže na njeno odpornost proti mednarodnemu pritisku.

Rusija je izdala nov slovar, ki izključuje nekatere besede, med njimi 'prdec', medtem ko definicija besede 'upanje' sploh ne obstaja. Dogodek sproža kritike glede cenzure in omejevanja izražanja v državi.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je bil kritiziran zaradi svojega odnosa do Naftne industrije Srbije (NIS). Nekdanji predsednik Boris Tadić trdi, da je Vučić dal prednost interesom Rusije pred interesi srbskih državljanov. Tadić upa, da se situacija ne bo končala z nacionalizacijo, vendar meni, da bi morali tisti, ki vodijo državo, pustiti to možnost odprto. Diplomat Nebojša Vujović je dejal, da bo Vučić v vsakem primeru 'gubitnik', in dodal, da bi bil Vučić v Moskvi izpostavljen, če bi nacionaliziral NIS. Vučić je izjavil, da ne bo pokvaril odnosov z Rusijo, ker Rusija ni najprej ponudila Srbiji, da odkupi njihov delež v NIS.

Ruska vojska je izvedla silovit napad na vojaške cilje v Ukrajini, vključno z uporabo hipersoničnih raket »Kinžal«, kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. Enote Južne skupine so osvobodile naselje Ivanopolje v Donecki ljudski republiki.

Ukrajina in Rusija sta poročali o obsežnih napadih na njunih ozemljih. V Kijevu je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, ranjenih pa 20, medtem ko so ruski uradniki sporočili, da so bili v ukrajinskih napadih v regiji Rostov ubiti trije ljudje. Ukrajinsko ministrstvo za energijo je ruski nočni napad označilo za "obsežen kombiniran napad" na energetsko infrastrukturo, ki je prizadel objekte v Kijevu in regijah Kijev, Odesa, Černigov, Dnipropetrovsk in Harkov.

Administrativna stavba na pomorskem terminalu Kaspijskega naftovodnega konzorcija (KTK) v bližini Novorosijska je bila poškodovana po napadu z droni. V družbi so pojasnili, da so deli dronov zadeli administrativno stavbo terminala KTK. Glavni center upravljanja KTK se nahaja v Južni Ozerjevki, od koder nadzorujejo celoten naftovodni sistem Tengiz–Novorosijsk v Rusiji in Kazahstanu. Med napadom so zaustavili operacije natovarjanja nafte. V napadu ni bil nihče poškodovan, saj so osebje evakuirali po razglasitvi splošnega alarma.

Aleksej Venediktov, skoraj četrt stoletja glavni urednik Eho Moskve, je napovedal, da bo vojna za Putina katastrofa. Liberalno rusko radijsko postajo so ukinili, Venediktova pa je Kremelj razglasil za 'tujega agenta'. V članku razkriva podrobnosti o svojem življenju v Moskvi, vojni, Putinu in represiji v Rusiji, pri čemer poudarja, da so mu po invaziji na vrata nalepili ukrajinski trizob.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo političnemu kursu Milorada Dodika, voditelja bosanskih Srbov, po predsedniških volitvah v Republiki Srbski. Ministrstvo je v izjavi obsodilo poskuse destabilizacije razmer s pritiskom na sodne in volilne organe ter označilo odstranitev Dodika z oblasti za nezakonito. Poudarili so, da državljani niso dovolili izkrivljanja njihove volje in so ponovno izrazili podporo Dodikovi ekipi, kar po mnenju ministrstva kaže na enotnost naroda in njegovo pripravljenost braniti lastne interese.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sprejel poročilo državnega sekretarja Sveta za varnost Aleksandra Volfoviča, ki je poročal o aktualnih varnostnih vprašanjih.

Po navedbah ameriških uradnikov je Ukrajina sprejela mirovni načrt, ki ga je predlagal Donald Trump za končanje vojne z Rusijo. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je potrdila, da se večina točk načrta strinja.

Po intenzivnih pogovorih med Washingtonom, Kijevom in evropskimi prestolnicami se je Rusija odzvala na ameriški mirovni načrt za Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zavrnil evropski protipredlog in zagrozil z okrepitvijo bombardiranja, če Kijev ne sprejme načrta Donalda Trumpa. Ukrajinski zunanji minister je ruske napade označil za "teroristični odziv" na ameriški načrt, pri čemer je v ruskih napadih na Kijev umrlo šest ljudi.

Kremelj je izjavil, da je mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino dobra osnova za pogovore o končanju konflikta. Tiskovni predstavnik Kremlja je zagotovil, da je Rusija pripravljena na diplomatsko rešitev spora in da je udeležba Evrope pri tem nujna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da mora načrt vključevati dogovor, dosežen med Putinom in Trumpom na srečanju na Aljaski.

Igor Sečin, vodja ruske naftne družbe Rosneft, je opozoril, da lahko sankcije, ki so jih ZDA, evropske države in njihovi zavezniki uvedli proti Rusiji in Kitajski, povzročijo novo gospodarsko krizo na Zahodu. Po njegovem mnenju te sankcije ogrožajo svetovno gospodarstvo.

Ruski mediji so izrazili skepticizem glede ameriškega mirovnega načrta, katerega cilj je končati vojno v Ukrajini, in dvomijo o njegovem uspehu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zaskrbljenost, da lahko ruske balistične rakete dosežejo katero koli točko v Evropski uniji. Poleg tega je Macron poudaril, da ima Evropa pravico upravljati z zamrznjenimi ruskimi sredstvi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da mora biti mirovni načrt za Ukrajino usklajen z dogovori med predsednikoma Putinom in Trumpom, ki so bili sklenjeni na Aljaski. Vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost, Rustem Umerov, je potrdil usklajenost ZDA in Ukrajine glede ključnih točk mirovnega načrta.

Ruski minister za finance, Anton Siluanov, je na mednarodnem forumu Finančne univerze izjavil, da se obdobje prevlade ogljikovodikov v ruskem gospodarstvu počasi končuje. Državo je pozval, naj se pripravi na prehod na nove, tehnološko usmerjene »motorje« rasti.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je opozorila, da Velika Britanija pripravlja načrt za diskreditacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem spodkopavanje njegovih prizadevanj za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. SVR trdi, da je London besen zaradi mirovniških aktivnosti ZDA, saj naj bi te ovirale britanski zaslužek na račun konflikta v Ukrajini.

Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".

Finska gradi ograjo za zaščito pred Rusijo, ki se nahaja le meter od ruske meje. Finska radiotelevizija Yle poroča, da je ograja v Laplandiji na vzhodni meji skoraj dokončana, inšpekcija pa je predvidena za 9. december.

Po nočnih napadih z brezpilotnimi letalniki med Rusijo in Ukrajino, je bil tokrat poleg Kijeva prizadet tudi ruski del Südrusslanda, kjer je prišlo do žrtev in ranjenih.

Sekretar ameriške vojske Dan Driskol se je v Abu Dabiju sestal z ruskimi uradniki in vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe, da bi razpravljali o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo po pripravah na morebitno srečanje med Trumpom in Zelenskim. Kremelj je zavrnil evropski protipredlog kot "nekonstruktiven".

V Kaliningrajski oblasti je bil aretiran mladoletnik, ki je po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb načrtoval teroristični napad na pravoslavno cerkev. O tem so poročali iz regionalnega urada FSB Rusije.

Kijev je bil ponoči tarča silovitega ruskega napada z droni, raketami in vodenimi izstrelki. V več stanovanjskih stavbah je izbruhnil požar. Po poročilih je v napadu umrl najmanj en človek, sedem pa je ranjenih. Rusija je poročala o ukrajinskih napadih z droni na območju Taganroga in Krasnodarskega okraja, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi.

Medtem ko evropske države poskušajo nevtralizirati ruski mirovni načrt, ki naj bi Ukrajino prepustil Putinu in omogočil Rusiji prisotnost obsežne vojske ob meji, so se pojavila nasprotujoča si poročila o morebitnem dogovoru med Ukrajino in ZDA glede mirovnih pogojev. Kljub temu je ruski zunanji minister Sergej Lavrov ohlajal optimizem glede dogovora.

Arbitražno sodišče v Moskvi je Timurja Ivanova, nekdanjega namestnika ruskega obrambnega ministra, ki je bil obsojen na 13 let zaradi poneverbe 216 milijonov rubljev, razglasilo za bankrotiranega in začelo postopek prodaje njegovega premoženja. Odločitev je bila sprejeta na zahtevo banke PSB.

V ruski Belgorodski regiji sta bila ranjena dva civilista, ko je ukrajinski dron zadel zasebno hišo v naselju Oktjabrski. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je sporočil, da je bila ženska ranjena s poškodbo glave.

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je njihova zračna obramba v noči s 24. na 25. november prestregla in uničila 249 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskimi regijami. Večina dronov je bila uničena nad Moskvo in okolico.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da se rafinerija nafte v Pančevem pripravlja na zaustavitev obratovanja zaradi pomanjkanja surove nafte, kar je posledica sankcij, ki jih je uvedlo Ministrstvo za finance ZDA proti podjetju NIS. Rafinerija je že ustavila predelavo surove nafte. Narodna banka Srbije je napovedala, da bo ustavila plačilni promet z NIS-om, če podjetje ne bo dobilo licence za poslovanje do predvidenega roka.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi Rusija lahko zavrnila spremenjeni ameriški mirovni načrt za Ukrajino, če ta ne bo odražal 'duha in črke' dogovora, doseženega med predsednikom Putinom in nekdanjim predsednikom Trumpom na Aljaski. Lavrov je opozoril, da bi odstopanja od dogovorov s srečanja v Anchorageu spremenila situacijo.

Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.