APDEJT.si

Iranski zunanji minister Abbas Araghči je poudaril, da ima Kaspijsko morje za Iran enak strateški pomen kot Perzijski zaliv. Iran daje prednost sodelovanju z državami ob Kaspijskem morju in ocenjuje odnose z vsemi petimi sosedami kot odlične in strateške. Araghči se je srečal z iranskimi ambasadorji in vodji misij v Rusiji, Azerbajdžanu, Kazahstanu in Turkmenistanu, da bi razpravljali o širitvi sodelovanja.

Predsednik Turkmenistana Serdar Berdimuhamedov je prispel v Taškent na državni obisk. Na mednarodnem letališču »Taškent-Humo« ga je pričakal Šavkat Mirzijojev, kjer je potekala uradna slovesnost sprejema. Glavne aktivnosti so načrtovane za 17. november. Dogodek je bil posnet s fotografijami in videoposnetki.

V Ašhabadu je med 12. in 14. novembrom potekala 18. mednarodna razstava Turkmentel 2025, ki je z več kot 200 razstavljavci iz 15 držav gostila strokovnjake s področja telekomunikacij, tehnologije in digitalnega upravljanja. Podjetje INTEGRA CITY je na dogodku predstavilo svoje rešitve za pametna mesta prihodnosti.

Iranski zunanji minister Abas Araghči je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razpravljal o regionalnih in mednarodnih dogodkih, vključno s konflikti v regiji in palestinskem vprašanju. Prav tako se je Araghči pogovarjal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Mohamedom bin Abdulahom Al Thanijem o dvostranskih odnosih in regionalnih zadevah. Razprava z Lavrovom je potekala pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA.

Prvi tovorni vlak iz Rusije je po 13 dneh prispel v suhi pristan Apri blizu Teherana v Iranu. Vlak je prevažal 62 štirideset čeveljskih kontejnerjev s sulfatno celulozo in je potoval skozi Kazahstan in Turkmenistan po vzhodni poti mednarodnega transportnega koridorja "Sever-Jug". Prevoz je nadaljevanje prizadevanj družbe "RŽD Logistika" za ustvarjanje celovitih transportnih rešitev v okviru tega koridorja.

Predsednik ZDA Donald Trump je gostil voditelje petih držav Srednje Azije v Beli hiši, kjer so sklenili trgovinske in naložbene dogovore, osredotočene na redke zemeljske minerale. Namen srečanja je bil okrepiti vpliv ZDA v regiji, bogati z viri, medtem ko so trgovinski odnosi s Kitajsko napeti. ZDA si prizadevajo zagotoviti dostop do teh kovin, ki so ključne za pametne telefone, električna vozila in vojaško industrijo.

Med srečanjem s petimi voditelji držav Srednje Azije je predsednik Trump omenil možnost obiska Kazahstana. Na vrhu v Washingtonu so bili sklenjeni številni trgovinski sporazumi, ki utrjujejo ameriške naložbe v regiji. Trump je srečanje izkoristil tudi za izpostavitev sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom, pri čemer ga je označil kot del širšega mirovnega prizadevanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel voditelje Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana, Uzbekistana in Turkmenistana. Poudaril je, da prejšnje ameriške administracije niso posvečale dovolj pozornosti tej regiji, medtem ko se on zaveda njenega pomena.

Donald Trump je izjavil, da je Iran vprašal, ali lahko ZDA odpravijo sankcije. Prav tako je dejal, da je bil 'zelo odgovoren' za izraelski napad na Iran junija.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Žomart Tokajev, je med vrhom »ZDA – Srednja Azija« izjavil, da je ameriški predsednik Donald Trump velik voditelj, poslan od zgoraj, da bi v Združene države vrnil tradicionalne vrednote in zdrav razum v politiko. Na srečanju v Washingtonu 6. novembra so se zbrali voditelji držav Srednje Azije in ZDA v formatu C5+1.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je napovedal, da namerava leta 2026 obiskati pet držav Srednje Azije. Srečal se je z zunanjimi ministri teh držav v sklopu diplomatske ofenzive Trumpove administracije, usmerjene v to z viri bogato regijo. Predsedniki Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana naj bi se sestali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi razpravljali o redkih zemeljskih mineralih in drugih virih.

Združene države Amerike so partnerskim državam v Varnostnem svetu ZN predstavile osnutek resolucije, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za območje Gaze.

Prvi polčas tekme med iranskim Sepahanom in turkmenskim Akhalom se je končal z neodločenim rezultatom.

Vodstvo Da Afghanistan Breshna Sherkat (DABS) se je sestalo s podpredsednikom Turkmenistana, da bi razpravljali o izvajanju ključnih razvojnih projektov v energetskem sektorju. Sestanek je bil osredotočen na krepitev sodelovanja med državama na področju energetike.

V regiji Balkan v Turkmenistanu se je začela gradnja nove tovarne za proizvodnjo uree. Projekt naj bi okrepil turkmensko industrijo gnojil.

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je zaradi obiska Azerbajdžana pooblastil podpredsednika Cevdeta Yılmaza, da ga nadomešča na položaju predsednika Turčije. Yılmaz bo tako opravljal predsedniške dolžnosti, medtem ko bo Erdoğan v Azerbajdžanu.

Poljski mejni organi so 8. septembra izpustili turkmensko feministično aktivistko Aisoltan Niiazovo, povezano z rusko skupino Pussy Riot. Niiazova je bila pridržana dva dni prej na podlagi rdeče Interpolove tiralice, ki jo je izdala njena matična država, Turkmenistan.

Na poljsko-litovski meji so aretirali Ajsoltan Nijazovo, članico skupine Pussy Riot, na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je izdala vlada Turkmenistana. Nijazova je bila obtožena vpletenosti v krajo 40 milijonov dolarjev iz centralne banke Turkmenistana leta 2002, vendar Pussy Riot trdi, da so obtožbe politično motivirane. Kasneje so jo izpustili, vendar je Interpol zavrnil umik njenega imena iz baze podatkov, ker je v Rusiji že prestajala kazen.

Na poljsko-litovski meji so aretirali aktivistko skupine Pussy Riot, Aisultan Nijazovo, ki je bila aretirana na zahtevo Turkmenistana. Nijazovo so aretirali med poskusom vstopa na Poljsko iz Litve, pri čemer je bil kot razlog naveden "rdeči opozorilni znak" Interpola, ki nakazuje zahtevo za izročitev. Aktivistka je pripotovala na Poljsko, da bi iz zavetišča prevzela psa.

Afganistan je stresel nov potres z magnitudo 5,6, ki je prizadel isto območje kot potres 1. avgusta. Medtem je število smrtnih žrtev prejšnjih potresov naraslo na 2.205. Preživeli se borijo za osnovne življenjske potrebščine, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa nima dovolj sredstev za pomoč.