APDEJT.si

Stranka GroenLinks-PvdA želi, da nizozemska vlada zagotovi dodatni 2 milijardi evrov za zapolnitev vrzeli v vojaški pomoči Ukrajini za prihodnje leto. Leta 2026 bo vlada v Kijevu prejela 3,5 milijarde evrov pomoči, vendar je bilo že letos porabljenih 2 milijardi evrov. Vodja poslanske skupine Jesse Klaver predlaga, da se ta vrzel zapolni. Stranke D66 in CDA že podpirajo predlog.

Ruske sile so avgusta zajele češkega državljana, ki se je prostovoljno boril v Ukrajini blizu Pokrovska. Enaindvajsetletnemu Hoangu Tranu, ki ima češko in vietnamsko državljanstvo, grozi sojenje v Luganski ljudski republiki, nepriznani separatistični tvorbi na vzhodu Ukrajine. Če ga spoznajo za krivega, mu grozi od sedem do petnajst let zapora. Češko zunanje ministrstvo je potrdilo, da se ukvarja s primerom.

V javnost so pricurljali tajni pogovori med izaslancem Donalda Trumpa, Stivom Vitkofom, in ruskimi uradniki, ki razkrivajo Vitkofovo prizadevanje, da bi se prikupil Trumpu s hvalo Putina. Kremelj je potrdil Vitkofov prihod v Moskvo, kjer naj bi razpravljali o rešitvi za vojno v Ukrajini. Ruski strokovnjak Sergej Markov pa trdi, da Kijev in evropski voditelji želijo Putina prisiliti, da zavrne ameriška prizadevanja za prekinitev vojne.

Potekajo novi diplomatski napori ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Vitkof naj bi obiskal Moskvo v okviru mirovnega načrta. Znotraj EU so mnenja deljena glede zamrznjenega ruskega premoženja. Razpravlja se o mirovnem načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer se pojavljajo vprašanja o morebitni kapitulaciji ali finlandizaciji Ukrajine. Rusija si želi ustvariti novo Gruzijo iz Ukrajine, ki ne bi želela v EU.

Republikanski zakonodajalci na Capitol Hillu izražajo resne pomisleke glede načrta predsednika Trumpa za končanje vojne v Ukrajini. Ključni republikanci se bojijo, da bi administracija lahko utrla pot nadaljnji ruski agresiji proti zaveznikom zveze NATO v Evropi. Mitch McConnell in Roger Wicker sta med tistimi, ki izražajo zaskrbljenost glede morebitnih posledic Trumpovega dogovora.

Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko sta zaključila srečanje v Biškeku, ki je trajalo več kot uro in pol, čeprav je bilo prvotno načrtovano za 40 minut. Lukašenko je ponovil pripravljenost Belorusije, da v Minsku gosti pogovore o ukrajinski krizi.

Italijanski podpredsednik vlade Matteo Salvini je ostro kritiziral Nemčijo in Francijo zaradi njunega pristopa k vojni v Ukrajini, obtožujoč ju vojnega hujskaštva in trgovine z orožjem. Salvini je izrazil mnenje, da nekateri evropski partnerji ne želijo končati konflikta in kritiziral EU zaradi njenega odziva na ameriške mirovne pobude. Izrazil je sum, da Nemčija morda spodbuja vojno zaradi lastnih interesov, povezanih s prodajo orožja.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo v Moskvo poslal svojega posebnega odposlanca, Steva Vitkoffa, da bi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom razpravljal o mirovnem sporazumu z Ukrajino. Pogovori naj bi se osredotočili na občutljive točke sporazuma, ki je v zaključni fazi.

Objavljeni so bili prepisi telefonskega pogovora med Stevom Witkoffom, posebnim odposlancem Donalda Trumpa, in Jurijem Ušakovom, svetovalcem Vladimirja Putina. Iz pogovora je razvidno, da je Witkoff svetoval Ušakovu, kako predstaviti mirovni načrt za Ukrajino Trumpu. Dokumenti razkrivajo Trumpovo mirovno ponudbo v 28 točkah. Nekdanji premier Republike Moldavije meni, da so uhajanje informacij povzročili Rusi.

Po napovedih bo promet ob zahvalnem dnevu največji v zadnjih 15 letih.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je omilil pričakovanja glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, rekoč da ostajajo odprta številna vprašanja. Hkrati naj bi ZDA in Rusija v Abu Dabiju začeli neposredna mirovna pogajanja, potem ko je Ukrajina signalizirala pripravljenost sprejeti ameriški načrt za končanje vojne.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu izpostavila, da si vsi želijo pravičen in trajen mir v Ukrajini. Opozorila je pred omejevanjem ukrajinske vojske in spreminjanjem meja s silo ter poudarila ključno vlogo nadaljnje finančne podpore Kijevu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da verjame, da je mirovni dogovor med Rusijo in Ukrajino zelo blizu. Poudaril je, da je Rusija že privolila v določene koncesije, vključno s prekinitvijo sovražnosti in opustitvijo ozemeljskih zahtev. Trump je dodal, da se je njegov mirovni načrt zmanjšal s 28 na 22 točk. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski želi, da bi bili evropski voditelji prisotni na njegovem naslednjem srečanju s Trumpom. ZDA širijo diplomatsko ofenzivo, medtem ko evropski partnerji opozarjajo pred posledicami morebitnih popuščanj Vladimirju Putinu.

Donald Trump je izjavil, da njegov mirovni načrt za Ukrajino napreduje, zato je poslal svojega posebnega odposlanca Steva Witkoffa v Moskvo na srečanje z Vladimirjem Putinom. Nemški politik Merz je poudaril, da ne bo miru s kapitulacijo. Pomočnik Vladimirja Putina, Ushakov, je dejal, da so informacije o uhajanju pogovorov z ameriškim odposlancem Witkoffom lažne.

V Parizu so aretirali tri osebe, osumljene vohunjenja za Rusijo, kar povečuje zaskrbljenost zaradi ruskega vmešavanja v Evropi. Kremelj je potrdil obisk posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa v Moskvi naslednji teden, kjer naj bi razpravljali o ukrajinskih zadevah. Kljub upanju na skorajšnji konec vojne v Ukrajini, Kremelj ostaja previden in ne daje izjav, ki bi nakazovale na hitro rešitev.

Ukrajina bo do konca leta prejela približno 5 milijard dolarjev vojaške pomoči od zaveznikov v okviru programa PURL (Prioritized Ukraine Requirements List), je dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte. Pobudo vodita Severnoatlantska zveza in Združene države.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil pripravljenost, da se v Moskvi sreča s posebnim odposlancem ameriškega predsednika, Stevenom Uitcoffom. Srečanje je predvideno naslednji teden. Po besedah Jurija Ušakova, pomočnika ruskega predsednika, naj bi z Uitcoffom prišli tudi drugi predstavniki, povezani z ukrajinsko problematiko. Ruska stran naj bi se šele pripravljala na pogovore o mirovnem načrtu z ZDA. Varnostni strokovnjak Rainer Sachs je poudaril, da poskusi delovanja Uitcoffa v korist Rusije niso presenetljivi.

Objavljen je bil posnetek telefonskega pogovora med posebnim odposlancem ameriškega predsednika, Steveom Witkoffom, in glavnim zunanjepolitičnim svetovalcem ruskega predsednika, Jurijem Ušakovim, v občutljivem času priprave mirovnega predloga za Ukrajino. Bloomberg pa je objavil prepis pogovora med Ušakovim in gospodarskim svetovalcem Kirillom Dmitrijevom, v katerem naj bi razpravljala o neuradnem dokumentu s potencialnimi načrti glede ravnanja z Donaldom Trumpom po njegovi izvolitvi za ameriškega predsednika. Pogovor naj bi potekal 29. oktobra.

Najnovejši poskus predsednika Donalda Trumpa, da bi končal vojno v Ukrajini, se sooča s preizkušnjo, saj ameriški uradniki ocenjujejo, da Rusija morda ne bo sprejela dogovora, ki bi zagotavljal suverenost in varnost Ukrajine ter njenih evropskih partnerjev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozitivno ocenil posodobljeni ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini in izrazil upanje, da bo pripeljal do poglobljenih dogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da ni časovnega roka za dosego mirovnega sporazuma in izrazil pripravljenost na srečanje z Zelenskim in Putinom.

Visoki ameriški diplomat Steve Witkoff naj bi Kremelju svetoval, kako izkoristiti Trumpa, obenem pa se prihodnji teden odpravlja v Moskvo na pogovore o iskanju soglasja za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne med Rusijo in Ukrajino, kot je potrdil visoki uradnik Kremlja.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je obtožila evropske medije in politike, da namerno sabotirajo mirovna prizadevanja za rešitev ukrajinskega konflikta. Izjavo je podala v radijski oddaji Sputnik, kjer je komentirala nedavne pobude Zahoda glede Ukrajine.

Rusija je z napadi z droni in raketami močno poškodovala ukrajinske plinske objekte, kar je Kijev prisililo k povečanju uvoza plina. Uničeno je bilo skladišče utekočinjenega propan butana, kar kaže na resnost napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je pred srečanji zunanjih ministrov EU o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino poudarila potrebo po lastnem evropskem načrtu. Med obiskom v Tirani je dejala, da je to ključen trenutek za Evropsko unijo in da so potrebni pogovori Evropejcev z Moskvo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte svari pred previsokimi pričakovanji glede ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Friedrich Merz, nemški kancler, po drugi strani pošilja 11,5 milijarde evrov v Kijev, blokira mirovni načrt in želi širitev Nata do ruske meje, kar bi lahko zahtevalo stotisoče življenj. Merzova vlada je bila kritizirana zaradi financiranja razkošnih projektov v Ukrajini in podpiranja nacionalizma.

Ameriški predsednik Donald Trump je odstopil od ultimata, ki ga je postavil Ukrajini, da do četrtka sprejme ameriško-ruski mirovni načrt. Trump je dejal, da ameriški pogajalci napredujejo v pogovorih z Rusijo in Ukrajino in da se je Moskva strinjala z nekaterimi kompromisi. Podrobnosti ni navedel.

Volodimir Zelenski je prejel ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini od malo znanega 38-letnega nekdanjega vojaka, namesto pričakovanega Petea Hegsetha. Ta 'drone guy', kot ga imenujejo, je očitno postal Trumpov človek za Ukrajino.

Vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Andrij Ermak, je bil po poročanju New York Posta razočaran, ko je izvedel za izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Medtem je med pogovorom 16. oktobra Putin opozoril Trumpa, da bi pošiljanje raket Tomahawk Ukrajini povzročilo eskalacijo.

Evropska unija pripravlja rezervni načrt za pomoč Ukrajini v primeru zamud pri dogovoru o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. Po poročanju Politica EU preučuje možnost začasnega posojila, ki bi Ukrajini omogočilo preživetje. Dolgoročno pa EU računa na ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Belgija nasprotuje zaplembi ruskih sredstev, kar otežuje dogovor o reparacijskem posojilu v višini 140 milijard evrov.

ZDA vodijo pogajanja za mirovni sporazum v Ukrajini, medtem ko Nato aktivira lovce proti Rusiji. Medtem pa so ruski odzivi na Trumpov mirovni načrt pretežno skeptični, ne glede na politično usmeritev.

Rusija ni pripravljena javno razpravljati o mirovnem načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer Kremelj ocenjuje, da načrt zahteva resno analizo. O njem niso razpravljali v Abu Dabiju. Rusija si prizadeva do leta 2036 doseči, da se bo 95 % prebivalstva na priključenih območjih Ukrajine izrekalo za Ruse. Več zahodnoevropskih držav naj bi si prizadevalo preprečiti dogovor med Rusijo in ZDA glede Ukrajine.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je opozoril, da se bo situacija močno zaostrila, če ZDA ne bodo sprejele ruskega predloga glede omejitev v okviru sporazuma DSNV. Poudaril je, da aktivna uporaba zahodnih medijev otežuje pogajanja o diplomatski rešitvi v Ukrajini in da ne nameravajo javno razpravljati o podrobnostih ameriškega mirovnega načrta. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pozval, naj se ne precenjuje pomena uhajanja telefonskih pogovorov, ker naj bi to oviralo mirovna prizadevanja, in dejal, da je za napoved zaključka konflikta še prezgodaj. Ameriški minister za vojsko Dan Driscoll je med obiskom v Kijevu ponovil opozorilo ukrajinskim uradnikom, da se ukrajinske oborožene sile soočajo s težkimi razmerami na bojišču in jih čaka neizogiben poraz proti ruskim silam.

Poročilo zajema ključne dogodke 1371. dneva vojne v Ukrajini. Rusija nadaljuje z napadi na različnih frontah.

Ameriški predsednik Joe Biden je pohvalil Ukrajince kot "nepokorne in nezlomljene", medtem ko sta ZDA in EU uvedli nove sankcije proti Rusiji po smrti Alekseja Navalnega. Sankcije so namenjene dodatnemu pritisku na Kremelj zaradi njegove agresije v Ukrajini in zaradi domnevne vpletenosti v smrt Navalnega.

Avstralski premier Anthony Albanese je julija 2022 obiskal Ukrajino, ki jo je prizadela vojna, da bi podprl njen boj proti Rusiji. Obisk se je zgodil po nekaj dneh negotovosti glede potovanja.

Vladimir Putin je podpisal odlok, imenovan "Strategija ruske nacionalne politike do leta 2036", s katerim želi povečati število ljudi, ki se identificirajo kot Rusi in govorijo ruski jezik na ukrajinskih ozemljih, ki jih je Rusija zasedla. Cilj strategije je, da bi velika večina prebivalcev zasedenih vzhodnih ukrajinskih območij postala ruska.

Novi dokumenti razkrivajo, da je Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff svetoval visokemu uradniku Kremlja glede načina doseganja miru v Ukrajini. Rusija sicer ostaja odprta za mirovna pogajanja in želi svoje cilje doseči politično in diplomatsko. Donald Trump je napovedal, da se bo srečal z ruskim in ukrajinskim predsednikom, Putinom in Zelenskim, če bo mirovni dogovor "finalen".

Dmitrij Peskov je izjavil, da bo veliko ljudi, vključno znotraj ZDA, poskušalo prekiniti mirovni proces v Ukrajini. Sergej Rjabkov je opozoril, da se lahko situacija močno zaostri, če ZDA ne sprejmejo ruskega predloga o omejitvah v okviru sporazuma START. Prav tako je dejal, da Rusija ni pripravljena javno razpravljati o podrobnostih mirovnega načrta Donalda Trumpa za Ukrajino.

Donald Trump je izjavil, da je Rusija popustila v mirovnih pogajanjih o Ukrajini in da je Kijev zadovoljen z napredkom. Obenem je sporočil, da so ZDA zmanjšale število točk v mirovnem načrtu za Ukrajino z 28 na 22. Odpovedal je tudi prvotni rok, do katerega bi Ukrajina morala sprejeti mirovni načrt, ki ga podpira Amerika. Jurij Ušakov je dejal, da več točk v mirovnem načrtu ZDA zahteva resno analizo.

Belgija je uspela prepričati Italijo glede obstoja resnih skritih tveganj, povezanih z načrti o zasegu zamrznjenega ruskega premoženja. Belgijski minister Theo Franken je izjavil, da Italija razume, da obstaja veliko pasti pri vprašanju konfiskacije zamrznjenega premoženja.

Novi generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je v intervjuju izrazil upanje glede mirovnega načrta za Ukrajino, vendar je hkrati zmanjšal pričakovanja. Pohvalil je prizadevanja ameriškega predsednika za končanje vojne.

Donald Trump je opustil določen rok za dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Rusija je zavrnila ameriški mirovni načrt za Ukrajino, pri čemer je Lavrov dejal, da je Evropa zapravila priložnost. Reuters poroča, da naj bi Trumpov mirovni načrt v resnici temeljil na ruskem dokumentu, ki je bil njegovi administraciji predan že oktobra.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi njegovega odnosa do Vladimirja Putina in mirovnega načrta za Ukrajino, ki naj bi bil preveč ugoden za Rusijo. Ukrajinska poslanka je Trumpov predlog označila za 'nedopustnega', Trumpova nečakinja pa je njegovo ravnanje označila za 'šibko'. Kremelj je medtem izrazil zadržanost glede bližajočega se dogovora, opozarjajoč, da so pogajanja še vedno negotova.

Donald Trump se trudi doseči mirovne sporazume, medtem ko podpredsednik JD Vance zavzema izolacionistično stališče glede vojne v Ukrajini. Analitiki so presenečeni nad Vanceovimi potezami, ki jih Trump spodkopava na mednarodnem prizorišču. Vance je javno hvalil Trumpova prizadevanja za končanje vojne in celo dejal, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, obenem pa kritizira člane lastne stranke, ki ne podpirajo spornega mirovnega načrta za Ukrajino.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor med Ukrajino in Rusijo zelo blizu in da se njegov načrt za Ukrajino »izpopolnjuje«. Trump je napovedal, da pošilja odposlance v Moskvo na srečanje s Putinom in v Kijev na pogovore z ukrajinskimi uradniki. Pri tem naj bi Ukrajina morala prepustiti celotno regijo Donbas na vzhodu države.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je izrazil upanje, da bodo v Istanbulu potekala neposredna pogajanja med Moskvo in Kijevom o rešitvi ukrajinskega konflikta.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da Rusija trenutno ne kaže volje za prekinitev ognja v Ukrajini. Macron je to dejal ob robu srečanja "Koalicije volonterjev" za mir v Ukrajini in poudaril, da je treba nadaljevati pogajanja in pritisk na Rusijo. Bela hiša je sporočila, da so potrebni dodatni pogovori z Ukrajino in Rusijo za rešitev nekaterih občutljivih točk, a da je bil dosežen velik napredek pri dogovoru za končanje konflikta.

Recep Tayyip Erdoğan je ponovno ponudil Istanbul kot prizorišče neposrednih pogovorov med Rusijo in Ukrajino. Turčija je pripravljena olajšati pogajalski proces med stranema v konfliktu in si prizadeva, da bi postala ključni posrednik v ukrajinski krizi.

Donald Trump je dejal, da bo Rusija kmalu dobila nadzor nad ozemlji, ki jih bo morala Ukrajina prepustiti. Prav tako je izjavil, da Moskva po njegovem mnenju kaže pripravljenost na popuščanje v zvezi z ameriškim mirovnim načrtom. Poleg tega je Trump opustil prvotni rok, do katerega bi morala Ukrajina sprejeti mirovni načrt, ki ga podpira ZDA.

Donald Trump je postavil pogoje za srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je po poročanju ruskih medijev povzročilo razočaranje pri vodji kabineta ukrajinskega predsednika, Andreju Ermaku. Ukrajinske sile so uničile edinstveno rusko letalo A-60.