APDEJT.si

Kardinal Grzegorz Ryś, dosedanji nadškof metropolit łódźski, je bil imenovan za nadškofa metropolita krakovskega. Odločitev papeža Leona XIV. je sporočila Apostolska nunciatura na Poljskem. Hkrati je papež sprejel odstop nadškofa Marka Jędraszewskega s položaja krakovskega metropolita. Kardinal Ryś je pred tem služboval kot pomožni škof v Krakovu, v Konferenci Episkopata Poljske pa je predsednik Sveta za dialog. Po mnenju nekaterih bo Ryśevo imenovanje prineslo pozitivne spremembe v krakovski cerkvi.

Papež Leon XIV. se je odpravil na svoje prvo tuje potovanje, romanje v Turčijo in Libanon. Potovanje, ki ga je načrtoval že papež Frančišek, je posvečeno obeležitvi pomembne obletnice s pravoslavno cerkvijo v Turčiji. V Libanonu želi papež okrepiti krščansko skupnost in vse Libanonce, ki še vedno zahtevajo pravico po eksploziji v bejrutskem pristanišču leta 2020. Potovanje je zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in medijske pozornosti še posebej občutljivo.

Vatikan, edina država na svetu z latinščino kot prvim uradnim jezikom, je s spremembo pravilnika o Rimski kuriji omilil njen status. Po novem lahko državni organi uporabljajo tudi druge, bolj razširjene jezike. Kljub temu bo Vatikan še naprej negoval latinski jezik.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da je Rusija odprta za nadaljevanje pogovorov o rešitvi konflikta v Ukrajini in da prekinitev pogajalskega procesa ni nastala po krivdi Moskve. Poudaril je, da je Rusija pripravljena na vrnitev k pogajanjem.

Nekdanji uradnik za meje Tom Homan je izjavil, da se Katoliška cerkev moti glede svojega stališča do ilegalnih migracij, saj meni, da bi morala cerkev razumeti, da varovanje meje rešuje življenja. Hkrati pa se ameriški predsednik Donald Trump sooča s kritikami in upori zaradi svoje stroge imigracijske politike, pri čemer papež Frančišek in ameriški katoliški škofje izražajo zaskrbljenost zaradi ravnanja z migranti in ustvarjanja ozračja strahu.

V Nigeriji je bila izvedena nova množična ugrabitev, v kateri je po navedbah krščanske skupine ugrabljenih 315 učencev in učiteljev iz šole St. Mary's v zvezni državi Niger. To je že druga tovrstna ugrabitev v enem tednu, kar povečuje zaskrbljenost glede varnostnih razmer v državi. Za ugrabitve še ni prevzel nihče odgovornosti. Pred tem so neznanci ugrabili 25 deklet v sosednji zvezni državi Kebbi.

Potrjeno je, da je petdeset učencev, ki so bili ugrabljeni iz katoliške šole v severni Nigeriji, pobegnilo in se vrnilo k svojim družinam. Učenci so pobegnili posamično. Napad je označen kot najhujša šolska ugrabitev v Nigeriji po ugrabitvi deklet s strani Boko Harama leta 2014.

David French, nekdanji pisec za konservativni National Review, je v članku v New York Timesu zapisal, da papež Leo XIV. ne želi biti proti Donaldu Trumpu, a v resnici to je. French trdi, da papež brani človeško dostojanstvo in obsoja vladno brutalnost, pri čemer izpostavlja njegovo obrambo človekovih pravic migrantov, obsodbo ruskih zlorab v Ukrajini in pozive k prekinitvi ognja v Gazi. Papež Leo se zavzema za krepitev vrlin nad politiko v boju proti trumpizmu.

Senatorka Klobucharjeva je papežu izročila kopijo zakona ameriškega senata o streljanju v Minnesoti. Klobucharjeva se je udeležila srečanja v Vatikanu med Leom in ukrajinskimi otroki, ki so bili rešeni z ozemelj Ukrajine, ki jih je zasedla Rusija.

Papež Frančišek je v baziliki svetega Petra daroval mašo za revne v jubilejnem letu Cerkve. Obsodil je revščino in pozval svetovne voditelje, naj pomagajo marginaliziranim ljudem. Socialna pravičnost je eno ključnih sporočil papeža Frančiška.

Papež Leon XIV. je ob jubileju revnih pozval svetovne voditelje in katoličane, naj pomagajo marginaliziranim in se borijo proti revščini. Poudaril je, da je socialna pravičnost ključnega pomena za mir in sočutje. V Vatikanu je papež pozval k pomoči ljudem na robu družbe in poudaril pomen socialne pravičnosti, ki jo je postavil v središče svojega pontifikata.

Papež Leon XIV. je odpravil tehnično napako v vatikanskem zakonu, ki je postala problematična, ko je papež Frančišek imenoval prvo žensko na čelo administracije Vatikanske mestne države. Leon je spremenil zakon iz leta 2023, da bi odstranil sklicevanje, ki je določalo, da mora biti predsednik administracije Vatikanske mestne države kardinal.

Papež Leon XIV. je Kanadi vrnil 62 predmetov iz Vatikanskih muzejev, ki so pripadali kanadskim staroselcem. Predmeti so bili v Rim poslani pred približno sto leti s strani katoliških misijonarjev in so bili leta 1925 razstavljeni. Vrnitev je del opravičila za vlogo cerkve v sistemu internatov.

Vatikan je vrnil 62 artefaktov staroselcem iz Kanade, kar je del prizadevanj katoliške cerkve za soočenje s svojo vlogo pri zatiranju domorodne kulture. Kanadska konferenca katoliških škofov je objavila, da je papež Leo XIV. podaril artefakte, ki so bili prej v Vatikanskih muzejih.