APDEJT.si

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Nicolás Maduro je izjavil, da bi bil napad ZDA na Venezuelo politični konec Donalda Trumpa. Poudaril je, da dialog in diplomacija nimata alternative in da je pripravljen na pogovore s Trumpom, da bi preprečil nadaljnji konflikt in 'pokol venezuelskega ljudstva'.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da imajo Združene države Amerike namen bombardirati in napasti njegovo državo. Maduro je izrazil zaskrbljenost nad morebitnim novim konfliktom v Južni Ameriki, podobnem Afganistanu, Vietnamu, Libiji ali Gazi.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je izjavila, da Združene države Amerike načrtujejo, da bi Venezuela postala 51. zvezna država ZDA. Poudarila je, da Venezuela nikoli ne bo ubogala "izdajalcev", ki obljubljajo, da bodo postali 51. država ZDA, in dodala, da Washington in njegovi zavezniki predstavljajo zaton sveta, ki ga ne bo več.

Senator Aleksej Puškov meni, da bi morebitna operacija ZDA proti Venezueli ameriškega predsednika Donalda Trumpa postavila v težak položaj.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

V ZDA se soočajo z možnostjo ukinitve niklja, saj stroški njegove proizvodnje naraščajo. To se dogaja po tem, ko je vlada že prenehala kovati penije. Poleg tega pa so v ospredju tudi drugi dogodki, vključno z objavo Epsteinovih dokumentov, težavami v zračnem prometu, imigracijskim pritiskom, situacijo v Venezueli in napetostmi v Ukrajini.

Podpora vojaški napotitvi ZDA v Karibe s strani držav Latinske Amerike za povečanje pritiska na venezuelskega predsednika Nicolása Madura se je povečala. Države zagotavljajo logistično in diplomatsko podporo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.

Ameriška administracija naj bi uporabila grožnjo uporabe fentanila kot kemičnega orožja za utemeljitev morebitnih napadov na venezuelska plovila, čeprav še vedno ni dokazov o proizvodnji te droge v Venezueli. Kot poroča Wall Street Journal, se je ministrstvo za pravosodje v tajnem memorandumu sklicevalo na fentanil kot potencialno kemično orožje, kar je omogočilo odobritev napadov na plovila, ki prevažajo droge.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Venezelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da se Venezuela kljub »moči« ZDA, ki izvaja pomorsko in zračno operacijo v Karibskem morju, brani z »dvignjeno glavo«. Dodal je, da se Venezuela upira kljub psihološki operaciji in ameriški aeronavtični prisotnosti, ki naj bi »uničila« državo.

Analitiki in politiki razpravljajo o usodi venezuelskega predsednika Nicolása Madura, medtem ko ZDA ponujajo 50 milijonov dolarjev nagrade za njegovo aretacijo, CIA deluje v Caracasu, ameriške sile pa se nameščajo na Karibih. Mnogi verjamejo, da ZDA igrajo ključno vlogo pri njegovem morebitnem odstopu.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je opozoril na domnevni načrt Združenih držav Amerike, da bi škodovale venezuelskemu gospodarstvu.

Ameriški mediji poročajo, da so uradniki Pentagona že 12. novembra predsedniku Trumpu predstavili posodobljene načrte vojaških operacij proti Venezueli, ki vključujejo tudi morebitne napade na kopenske cilje. Vsi načrti naj bi bili pripravljeni za izvedbo v kratkem času.

V Venezueli je sodišče obsodilo zdravnico Marggie Orozco na 30 let zapora zaradi 'izdaje domovine, spodbujanja sovraštva in zarote', ker je v zvočnem sporočilu WhatsApp kritizirala vlado Nicolása Madura. Organizacije za človekove pravice so poročale, da je bila zdravnica obsojena na najvišjo možno kazen.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

V zadnjih mesecih so se napetosti med Venezuelo in Združenimi državami povečale. ZDA so na Karibe napotile vojaške ladje, vojake in letala, kar bi lahko vplivalo na venezuelske meje s tremi sosednjimi državami v primeru napada ZDA.

Predsednik Donald Trump je odobril tajne operacije CIE v Venezueli in ukazal povečanje ameriške mornariške prisotnosti v Karibih. Ukrepi so del "Operacije Južna Sulica", največje ameriške pomorske operacije v regiji po kubanski raketni krizi. ZDA so v Karibe poslale letalonosilko USS Gerald Ford.

Združene države Amerike so v zadnjih mesecih okrepile svojo vojaško prisotnost v Karibih in Latinskem Tihem oceanu z bojnimi ladjami, letali in specialnimi silami. Ta poteza prihaja v času naraščajočih napetosti z Venezuelo, administracija Donalda Trumpa pa jo vidi kot del pobude 'Lanza del Sur' in boja proti trgovini z drogami. Več vlad v regiji je podprlo misijo in kartel Los Soles, ki ga ZDA povezujejo z Nicolásom Madurom, označilo za mednarodno teroristično organizacijo. Ameriške sile trdijo, da so od septembra potopile okoli 20 plovil in povzročile smrt približno 80 ljudi.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišlja o možnosti metanja propagandnih letakov nad Caracas, glavno mesto Venezuele, z namenom oslabitve režima predsednika Nicolása Madura. ZDA so v zadnjih mesecih okrepile pritisk na Madura na različne načine.

Zaradi povečanega pritiska Trumpove administracije na Nicolása Madura naj bi Združene države v prihodnjih dneh začele novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo.

Združene države Amerike si prizadevajo v najkrajšem možnem času prehiteti Kitajsko v proizvodnji brezpilotnih letalnikov (dronov). Ameriški minister za vojsko, Daniel Driscoll, je izjavil, da bodo za dosego tega cilja aktivno spodbujali zasebni sektor na tem področju.

Predsednik Trump je odobril prikrite operacije CIE v Venezueli kot del širšega pritiska na režim Nicolása Madura, poroča New York Times. Prav tako ni izključil možnosti napotitve ameriških kopenskih enot v državo. ZDA so okrepile svojo vojaško prisotnost na Karibih. Predsednik Maduro pa je pozval k dialogu in ne k eskalaciji.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je sporočil, da je njegova vlada razporedila "težko orožje in rakete" na ključnih območjih države. Ta poteza prihaja v času naraščajočih napetosti z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Organizaciji Human Rights Watch in Cristosal sta poročali, da so bili venezuelski migranti, ki jih je administracija Donalda Trumpa poslala v salvadorski zapor Cecot, podvrženi sistematičnemu mučenju in zlorabam. Organizacije opozarjajo, da je bila Trumpova administracija »sodelavec pri mučenju, prisilnem izginotju in drugih kršitvah človekovih pravic«.

Zvezni preiskovalci v Združenih državah Amerike preiskujejo ovržene teorije zarote o izgubi Donalda Trumpa na volitvah leta 2020, ki jih je širila Sidney Powell, ki je priznala krivdo za zaroto pri vmešavanju v volitve. Preiskovalci so zaslišali več ljudi, ki so promovirali neutemeljene trditve, da je Venezuela pomagala ukrasti volitve Trumpu. Preiskava bi lahko okrepila Trumpovo vojaško akcijo proti venezuelskemu predsedniku Maduru.

Kremelj je izrazil zaupanje, da Združene države Amerike ne bodo sprejele ukrepov za destabilizacijo Venezuele in Karibov, kljub nedavni napovedi Pentagona o vojaški operaciji proti trgovini z drogami v Latinski Ameriki. Operacija je vključevala uničenje hitrega čolna, v katerem naj bi prevažali fentanil.

Združene države Amerike so izdale NOTAM (Notice to Air Missions) opozorilo o 'povečani vojaški aktivnosti' nad Venezuelo. Opozorilo, ki ga je izdala FAA (Federal Aviation Administration), opozarja pilote na morebitne resne nevarnosti v zračnem prostoru, ki zajema celotno Venezuelo in dele južnega Karibskega morja, kar nakazuje na morebitno zaostritev razmer v regiji.

Nicolás Maduro je ponovil, da so vojaške vaje ZDA v Trinidadu in Tobagu resna grožnja, ter pozval k stalni pripravljenosti v Venezueli zaradi napetosti z Združenimi državami. V člankih je označil vojaško prisotnost ZDA v Karibih za 'neodgovorno'.

Ameriška vojska je okrepila svojo prisotnost v Latinski Ameriki. Največja letalonosilka na svetu, USS Gerald R. Ford, naj bi se borila proti tihotapljenju drog. Ameriški predsednik Donald Trump želi z največjo vojaško ladjo na svetu ukrepati proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki opozarjajo na nevarno zaostrovanje.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zavrnil trditve iz Združenih držav Amerike, da je v Venezueli diktatorski režim, in jih označil za ponavljajoče se. Medtem pa se Maduro sooča s povečanim pritiskom, saj je Donald Trump v Karibe poslal največjo ameriško vojaško ladjo, kar povečuje strah venezuelskega režima pred neizbežnim napadom. Zaradi tega se pojavljajo pozivi k oblikovanju strategije za Madurov odhod.

Senatorka Jeanne Shaheen je izrazila zaskrbljenost, da se zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA okoli Venezuele zmanjšuje ameriška bojna moč na Bližnjem vzhodu in drugih žariščih. Obtožila je Belo hišo, da vodi neosredotočeno kampanjo, ki ogroža sposobnost vojske, da se odzove na konflikte drugod po svetu.

Predsednik ZDA Donald Trump je opravičil vojaške napade na ladje, osumljene tihotapljenja drog, z izjavo, da je dolgoletna ameriška strategija prestrezanja takšnih plovil na morju velik neuspeh. Njegove izjave sovpadajo z objavo ameriške obalne straže o rekordnih zasegih kokaina – 225 metričnih ton v preteklem letu. Kljub temu predsednik vztraja pri spremembi desetletij dolge strategije ZDA.

Venezuela načrtuje gverilski odpor v primeru ameriškega zračnega ali kopenskega napada. Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na vire blizu vlade v Caracasu in načrtovalne dokumente, država razporeja orožje, vključno z desetletja staro rusko opremo. Vir je dejal, da v konvencionalni vojni ne bi zdržali niti dve uri.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sredi naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike, ki so okrepile vojaško prisotnost v Karibih, izrazil željo po umiritvi situacije z diplomacijo in dialogom. Maduro je v uradnih nastopih večkrat poudaril "Vojna, ne", "mir, mir, mir", s čimer kaže na pripravljenost za pogovore z Washingtonom.

Kolumbijsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da država ohranja politiko neudeležbe v ofenzivnih vojaških operacijah zunaj svojih meja.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ZDA pozval, naj preprečijo vojno v Latinski Ameriki in na Karibih. Opozoril je, da bi lahko ameriško vojaško posredovanje v Karibih pripeljalo do situacije, podobne Gazi, in poudaril, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. Maduro je pozval ameriško ljudstvo, naj ustavi tiste, ki ukazajo bombardiranja.

V Venezueli so 65-letno zdravnico Marggie Orozco obsodili na 30 let zapora, ker je v glasovnem sporočilu na WhatsAppu kritizirala režim socialističnega diktatorja Nicolása Madura. Orozco so spoznali za krivo »izdaje domovine in spodbujanja k uporu«.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal vzpostavitev "prehodne vlade" v Venezueli kot rešitev za tamkajšnjo krizo in da bi se izognili tuji intervenciji. Obžaloval je, da ni bil dosežen dogovor o umiku sankcij Venezueli, sprostitvi napetosti in čimprejšnji izvedbi svobodnih volitev.

Zvezni tožilci so opustili obtožbe proti ženski, Marimar Martinez, ki jo je prejšnji mesec ustrelil agent mejne patrulje med zveznim obračunavanjem z imigranti na območju Chicaga. Obtožena je bila oviranja zveznega uradnika.

Zaradi naraščajočih napetosti med ZDA in Venezuelo je Pentagon napovedal vojaško operacijo "Spear" v Karibih. V regijo je prispela največja ameriška letalonosilka, Venezuela pa je mobilizirala svoje enote, kar še dodatno zaostruje konflikt.

Nedavno poročanje izpostavlja okrepljeno prisotnost ameriške vojske na Karibih, kar sovpada z brifingi za predsednika Trumpa o potencialnih operacijah proti Venezueli. Javna utemeljitev se osredotoča na protikriminalne misije, vendar obseg sil spodbuja ugibanja o morebitnem poskusu spremembe režima.

Visoki vojaški uradniki so predsedniku Trumpu predstavili posodobljene možnosti za potencialne operacije v Venezueli, vključno z napadi na kopnem. Možnosti naj bi bile na mizi za 'prihodnje dni'.

Nicolás Maduro je ponovil pripravljenost na srečanje z Donaldom Trumpom iz oči v oči, potem ko je Trump izrazil odprtost za pogovor z venezuelskim predsednikom.

ZDA so pripravljene v prihodnjih dneh začeti novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo, poroča Reuters. Administracija predsednika Trumpa stopnjuje pritisk na vlado predsednika Nicolasa Madura. Možnosti vključujejo tudi strmoglavljenje Madura.

Donald Trump je izjavil, da pozna naslove vseh kriminalcev v Mehiki. Med konferenco v Beli hiši je dejal, da se o tem pogovarja z Mehiko. Omenil je tudi protest Generacije Z in dejal, da ima Mehika resne težave.

Donald Trump, znan po svojih grožnjah, poskuša vplivati na venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Učinkovitost te strategije je vprašljiva, vendar ni brez tveganj.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil pripravljenost na pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, kar je sledilo krepitvi ameriške vojaške prisotnosti v Karibih in povečanim napetostim med ZDA in Venezuelo. Maduro je prav tako izrazil pripravljenost na pogovor s Trumpom.