APDEJT.si

Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti izraelskima državljanoma Timurju Mindichu in Aleksandru Cukermanu zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Nemški kancler Fridrih Merc in Zelenski sta se pogovarjala o korupcijskem škandalu v energetskem sektorju Ukrajine. Nacionalno protikorupcijsko vijeće je sprožilo politični potres, minister za pravosodje German Galušenko in ministrica za energetiko Svitlana Grinčuk pa sta odstopila na zahtevo predsednika Zelenskega.

Na seji vlade je Aleksandar Vučić predstavil najnovejše informacije o sankcijah proti NIS-u. Seja je bila posvečena Naftni industriji Srbije in odgovoru ameriškega OFAC na zahtevo NIS-a za izjemo od sankcij. Vučić je ponovil, da mora biti rešitev sprejeta v naslednjih sedmih dneh, in poudaril, da naftna industrija in rafinerija morata delovati. Kljub temu ne podpira nacionalizacije, vendar poziva k preučitvi vseh možnosti. Ruska agencija TASS je poročala, da je Vučić potrdil pripravljenost za nadaljevanje stikov z Rusijo.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić nasprotuje nacionalizaciji Naftne industrije Srbije (NIS) kljub ameriškim sankcijam, ki so uvedene zaradi ruskega lastništva podjetja. Vučić je na nujni seji vlade poudaril, da morajo v enem tednu najti rešitev za NIS, saj v nasprotnem primeru grozi kolaps.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

V ZDA se je po 40 dneh končala blokada proračuna, ki je povzročila neplačevanje javnih uslužbencev in imela resne posledice za letalski promet in socialno področje. Donald Trump je konec blokade označil za »zelo veliko zmago«.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je zahteval, da vlada v roku enega tedna preuči vse možne scenarije glede situacije okoli Naftne industrije Srbije (NIS), da bi se izognili nacionalizaciji in ohranili dialog z Rusijo. Vučić je na izredni seji vlade poudaril, da je treba skrbno pretehtati vse možnosti, preden sprejmejo končno odločitev o usodi te naftno-plinske družbe. Vučić je izjavil, da želi za vsako ceno preprečiti nacionalizacijo rusko-srbske Naftne industrije Srbije.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Ukrajinski napadi z droni na ruske rafinerije, zahodne sankcije in izpadi rafinerij so povzročili skok cen dizelskega goriva v ZDA, Evropi in Aziji. Ukrajina je z droni in raketami napadla skladišča nafte, predelovalne obrate in merilne postaje, ki po njihovem mnenju podpirajo rusko vojno.

Evropske države so bile pozvane k večji angažiranosti v ukrajinski vojni. Zelenski je izrazil zadovoljstvo z napredkom pogajanj, vendar poudaril, da je za končanje vojne potrebno več. Kot del Trumpovega mirovnega načrta naj bi Ukrajina odstopila Luhansk in Doneck Rusiji, ozemlja pod nadzorom ukrajinske vojske pa bi preimenovali v nevtralno demilitarizirano območje.

Ministrstvo za finance ZDA poroča, da sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil že zmanjšujejo prihodke Moskve. Pričakujejo, da se bo obseg prodaje ruske nafte dolgoročno še zmanjšal, medtem ko cena nafte Urals pada.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Cene nafte so čez noč padle po poročilu API, ki je nakazovalo veliko povečanje zalog surove nafte. Če bi uradni podatki to potrdili, bi bile zaloge nafte v komercialnih rezervoarjih najvišje v več kot petih mesecih. Povečanje ponudbe bi lahko ublažilo vpliv ameriških sankcij proti ruskim proizvajalcem Rosneft PJSC in Lukoil PJSC, ki naj bi začele veljati v nekaj dneh, kot del prizadevanj za povečanje pritiska na Moskvo, da bi končala vojno v Ukrajini. Poročilo Axios je navedlo, da Washington

Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega se sooča z resno politično krizo, saj je preiskava o pranju denarja vključila ljudi iz njegovega ožjega kroga v velik korupcijski škandal. Po navedbah nekdanjega uradnika naj bi Zelenski rojstni dan praznoval v stanovanju Timurja Mindiča, kjer so se nahajale pozlačene straniščne školjke.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Broker Branislav Jorgić je za N1 dejal, da ni znano, kdo je 'tretja stran', kateri bi Rusi predali nadzor nad Naftno industrijo. Opozoril je, da bo prišlo do velikih težav, če Američani ne bodo sprejeli ruskega predloga. Profesor Božo Drašković pa je ocenil, da je bila poteza države slaba, če je ta dala Generalštab.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da Madžarska ne bo več finančno podpirala Kijeva zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini. Na to se je ostro odzval predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgij Tihi, ki je Orbana kritiziral na družbenem omrežju X.

Vodja ameriškega notranjega ministrstva, Dag Burgum, je izjavil, da zavezniške države ZDA ne bi smele kupovati ruskih ali iranskih energentov. Burgum je v intervjuju za televizijo Fox News poudaril, da mora Washington zaustaviti nabavo energentov iz teh držav.

V Kijevu je potekal protest proti korupciji in Zelenskemu, na katerem se je zbralo približno 100 ljudi. Hkrati naj bi ukrajinski uradniki poskušali prikriti korupcijski škandal, povezan s Timurom Mindichem, pred Zahodom. Financial Times poroča, da je škandal z "zlatim straniščem" močno prizadel režim Zelenskega in da bi lahko zaradi njega izgubil podporo zaveznikov.

Najdaljše zaprtje zvezne vlade v zgodovini ZDA se bliža koncu, vendar ne brez posledic za že tako šibko gospodarstvo. Približno 1,25 milijona zveznih uslužbencev od 1. oktobra ni prejelo plače. Odpovedanih je bilo na tisoče letov, kar naj bi se nadaljevalo tudi ta teden, čeprav se kongres premika k ponovnemu odprtju vlade. Podeljevanje vladnih pogodb se je upočasnilo, nekateri prejemniki pomoči v hrani pa so bili prikrajšani za svoje ugodnosti. Večina izgubljene gospodarske aktivnosti bo povrnjena, ko se bo vlada ponovno odprla, saj bodo zvezni uslužbenci prejeli zaostale plače. Vendar pa so bili nekateri leti odpovedani.

Zaradi poškodovane infrastrukture bodo v Ukrajini izpadi električne energije verjetno trajali vso zimo, je povedal predsednik uprave podjetja Ukrenergo, Vitalij Zajčenko. Dnevni izklopi elektrike bodo otežili življenje prebivalcem.

Ukrajinski mediji so objavili imena osumljencev v obsežnem korupcijskem škandalu v energetiki, ki vključujejo nekdanjega podpredsednika vlade in visoke uslužbence podjetij v tem sektorju. Studio "Kvartal 95", znan po sodelovanju z Zelenskim, se je uradno distanciral od škandala, v katerega je vpleten solastnik Timur Mindič, ki je osumljen korupcije in je pobegnil iz države.

Zaradi velikega korupcijskega škandala v ukrajinskem energetskem sektorju sta na zahtevo predsednika Zelenskega odstopila minister za pravosodje in ministrica za energetiko. Nacionalni protikorupcijski urad Ukrajine (NABU) in Specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP) sta objavila operacijo "Midas" za odkrivanje korupcijske sheme v energetiki, kjer naj bi se razpravljalo o milijonskih podkupninah za zaščito energetskih objektov. Pred izbruhom škandala naj bi Ukrajino zapustil tudi Mindič, nekdanji poslovni partner Zelenskega. Čeprav ministrica za energetiko ni uradno osumljena, jo mediji označujejo za blisko osebo svojega predhodnika.

Donald Trump je opozoril, da bi lahko razveljavitev njegovih carin povzročila izgubo več kot 2 bilijona dolarjev prihodkov in naložb. Pred Vrhovnim sodiščem ZDA, ki obravnava njegovo pooblastilo za uvedbo carin, je Trump na Truth Social zapisal, da bi bila morebitna izguba za njegovo administracijo 'katastrofa' za gospodarstvo in nacionalno varnost. Prav tako je dejal, da je sodišče prejelo netočne podatke in da bi 'razveljavitev' tarif lahko presegla 3 bilijone dolarjev, kar bi predstavljalo 'nepremagljiv dogodek za nacionalno varnost'.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

V Švici so potekali intenzivni pogovori o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer je ameriško-ruski predlog vseboval 28 točk. Ameriška stran se je v Ženevi pogovarjala z ukrajinsko stranjo. Ameriški mirovni načrt za Ukrajino je sprožil različne odzive, Putin pa je z njim zadovoljen.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Po tem, ko je Donald Trump pozval k usmrtitvi demokratskih zakonodajalcev, so demokratski poslanci zoper njega vložili uradne pritožbe. Veterani so obsodili Trumpovo politizacijo vojske in obtožbe o uporu, za katerega je predlagal smrtno kazen. Povečujejo se pozivi k objavi transkripta pogovora med Trumpom in savdskim prestolonaslednikom po umoru Khashoggija.

Senator Lindsey Graham je izjavil, da bo v ameriškem kongresu pospešil sprejetje zakona o "uničujočih" protiruskih sankcijah, ki ga je odobril predsednik Trump. Zakon naj bi razširil Trumpove pristojnosti pri uvajanju sankcij.

Odvetniki, ki zastopajo proizvajalca zdravila OxyContin, Purdue Pharma, družinske člane Sackler, ki ga lastniško obvladujejo, ter številne druge skupine, vključno z mesti, državami in plemeni, pozivajo sodnika v ZDA, da odobri načrt poravnave več tisoč tožb, povezanih z opioidi. Poravnava naj bi družbo obravnavala zaradi njene vloge v opioidni krizi, ki je povezana z 900.000 smrtmi.

Kitajski naftni rafiner Yanchang Petroleum se je v zadnjem razpisu za dobavo surove nafte od decembra do sredine februarja odpovedal nakupu ruske nafte, čeprav je prej redno kupoval surovine iz Rusije. Podobno se je pet velikih indijskih rafinerjev, ki so v letu 2025 predstavljale dve tretjini uvoza ruske nafte, odpovedalo nakupu ruskega goriva z dobavo v decembru. Po poročanju Bloomberga naj bi to kazalo na to, da zahodne sankcije proti ruskim energentom in trgovinski pogovori med Washingtonom in New Delhijem začenjajo bistveno vplivati na dobavo nafte iz Rusije.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

V ZDA se je večtedensko merjenje moči med demokrati in republikanci končalo z dogovorom o začasnem proračunu. Stranka Donalda Trumpa razglaša zmago, vendar je situacija bolj zapletena. Analitiki ugibajo, ali je popuščanje demokratov morda del premišljene strategije.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Cena ruske nafte Urals je padla pod 40 dolarjev za sod, celo do 36,61 dolarja, kar je najnižja raven od marca 2023. Razlog za padec so večji popusti na rusko nafto po uvedbi sankcij proti Rosneftu in Lukoilu konec oktobra, zaradi katerih se vse več tujih rafinerij odpoveduje poslovanju s tema podjetjema.

Po navodilih Urada za upravljanje s kadri bodo zvezni uslužbenci, vključno s tistimi, ki so bili začasno odpuščeni med najdaljšo blokado vlade v zgodovini ZDA, prejeli zaostale plače. Izplačila naj bi se začela v naslednjih dneh.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, ki so odvisna od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjšala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja.

Ameriški senat je sprejel zakon, ki bo končal 41-dnevno zaustavitev delovanja vlade, s čimer je prekinil šesttedenski zastoj. Dogovor je bil dosežen s podporo osmih demokratskih senatorjev, kar je sprožilo notranje nestrinjanje. Zakon zdaj potuje v predstavniški dom, kjer se pričakuje glasovanje. Zaustavitev delovanja vlade je prizadela milijone ljudi, vplivala na plače zaposlenih in motila letalski promet.

Donald Trump je odredil preiskavo povezav med Jeffreyjem Epsteinom in vplivnimi demokrati, vključno z Billom Clintonom, ter večjimi bankami. Zahteva prihaja v času, ko so se pojavili novi e-mail sporočili Epsteina, ki so Trumpa prikazala v negativni luči, kar je sprožilo polemike in poskus preusmeritve pozornosti.

Predsednik Trump je omilil svoje stališče glede reforme vizumov H-1B in izjavil, da morajo ZDA pripeljati talente iz celega sveta, ker se ne morejo zanašati na dolgotrajno brezposelne. Poudaril je, da Amerika potrebuje tuje talente, saj v državi ne premore določenih znanj.

Jena je oslabila, medtem ko so se delnice okrepile ob pričakovanju konca zaustavitve ameriške vlade. Topix, FTSE, STOXX in Dow Jones so dosegli rekordne vrednosti. Brentova nafta je padla na tritedensko najnižjo raven zaradi napovedi presežka OPEC.

John in Nisha Whitehead iz Rutherford Institute sta objavila članek, v katerem trdita, da pravi lastniki Amerike niso izvoljeni politiki, temveč banke, milijarderji in 'globoka država'. Po njunih besedah ti lastniki nadzorujejo zemljišča, korporacije, zakonodajne domove in medije, s čimer državljanom onemogočajo resnično izbiro in svobodo.

Pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa se McDonald's sooča z upadom števila strank iz gospodinjstev z nizkimi prihodki zaradi višjih cen. Strokovnjaki opozarjajo na 'padajoče zaupanje' v Trumpovo gospodarstvo, medtem ko Nobelov nagrajenec Paul Krugman kritizira Trumpove 'lažne' trditve o stanju gospodarstva, pri čemer opozarja na naraščajoče cene živil.

V Združenih državah Amerike narašča nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov. Kljub obljubam predsednika Trumpa, da se bo stanje izboljšalo, potrošniki v trgovinah ne opažajo izboljšav. To ogroža Trumpovo verodostojnost na področju gospodarskih vprašanj.