APDEJT.si

V Baltskem morju so se začele obsežne vojaške vaje držav Nata pod vodstvom finskih pomorskih sil. Vaje »Freezing Winds 25«, ki potekajo na južni obali Finske, v Arhipelaškem morju in Finskem zalivu, vključujejo okoli pet tisoč vojakov in 20 ladij iz več držav, med drugim iz Belgije, Danske, Estonije, Francije, Nemčije, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske in ZDA. Sodeluje tudi 1. stalna protiminska skupina Nata (SNMCMG1), pa tudi lovci, helikopterji in letala za pomorsko opazovanje.

Politični analitiki predvidevajo, da bo morebitna oslabitev Donalda Trumpa okrepila odpor proti njegovi politiki, vključno s tisto do Ukrajine. Začetni mirovni načrt s 28 točkami je bil deležen večjih sprememb, kar odpira vprašanja o njegovi prvotni zasnovi.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Zunanji minister Lin Chia-lung je izjavil, da prizadevanja Tajvana ne spreminjajo ambicij Kitajske po priključitvi. Ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da Kitajska nima pravice komentirati potovanj podpredsednice蕭美琴 in bivše predsednice 蔡英文 v Evropo, saj sta Kitajska in Tajvan ločeni entiteti. 海基會 je zavrnila politične pogoje Kitajske za dialog. Kitajski urad za tajvanske zadeve je izrazil pripravljenost za pogovore s tajvanskimi strankami pod pogojem sprejemanja načela ene Kitajske in nasprotovanja neodvisnosti Tajvana. Bivši vodja vojaške obveščevalne službe 劉德良 je dejal, da je grožnja aretacije poslanca 沈伯洋 primer kitajske strategije 'treh vojn'. Lin Chia-lung je obsodil izjavo predsednice国民党 鄭麗文, da Vladimir Putin ni diktator, in jo označil za nepoznavanje demokracije.

Nekdanja tiskovna predstavnica ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Iuliia Mendel, je pozvala Ukrajino, naj sprejme predlagani mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo, saj Ukrajina 'krvavi'. Hkrati se pojavljajo kritike, da Zelenskijev režim izkorišča denar zahodnih davkoplačevalcev, medtem ko Ukrajinci trpijo.

Truplo Marie Florinde Ríos Pérez, 32-letne Guatemalke, ki je bila ustreljena v Indiani v Združenih državah Amerike, je bilo vrnjeno v njeno rodno državo. Mati štirih otrok je bila ustreljena na verandi hiše, ki jo je pomotoma šla čistit.

Administracija Trumpa je Nicolása Madura, venezuelskega predsednika, uradno označila za člana tuje teroristične organizacije, kar bi lahko razširilo pooblastila za ukrepanje v Venezueli. Na seznam terorističnih organizacij je bil dodan tudi Cartel dos Sóis, za katerega ZDA menijo, da ga vodijo Maduro in drugi člani njegove vlade.

Mehiška mornariška šolska ladja Cuauhtemoc se je vrnila v domovino, šest mesecev po tem, ko je trčila v Brooklynski most v New Yorku. V nesreči sta umrla dva člana posadke, okoli 20 pa je bilo ranjenih. Ladja, ki se uporablja za poučevanje kadetov o tradicionalnih navigacijskih tehnikah, je bila na 'nesrečni' turneji, na kateri je obiskala 22 pristanišč v 15 državah.

Obisk sekretarke za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, Kristi Noem, v Ekvadorju je sprožil vrsto vprašanj in negotovosti, le teden dni pred referendumom, na katerem bodo prebivalci odločali o prisotnosti vojaških baz. Obisk je namenjen predvsem razjasnitvi ključnih tem v zvezi z varnostjo in prihodnjimi odnosi med državama.

Pojavili so se novi mirovni načrti za Ukrajino, vključno s predlogom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske. Ta načrt naj bi vključeval tudi 100 milijard dolarjev iz zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in postopno vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal mirovni načrt, medtem ko Evropa pripravlja nasprotni predlog.

Donald Trump ima kot eno glavnih prioritet zunanje politike končanje vojne v Ukrajini. Kljub temu Bela hiša doslej ni uspela doseči dogovora. Razlog za to je, da Trump in Putin še ne moreta doseči kompromisa glede Ukrajine.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bosta morali obe strani v ukrajinskem konfliktu popustiti pri svojih zahtevah za dosego trajnega miru. Izjava prihaja po tem, ko naj bi Ukrajina prejela osnutek mirovnega načrta, ki vključuje odpoved Krimu in nekaterim drugim ozemljem.

Ukrajinske sile so razstrelile cesto, ki povezuje okupirano Selidovo in Pokrovsk, kar ovira ruske prodore v Donecki regiji. Ruske enote medtem napredujejo proti Zaporožju in Siversku, ukrajinske sile pa se soočajo z obkolitvijo pri Pokrovsku. Rusija in ZDA naj bi vodile pogovore o rešitvi ukrajinske krize na podlagi dogovorov iz Anchoragea. Ruske sile tudi trdijo, da so zavzele dve dodatni vasi na jugu.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred ruskim agresorskim vojno. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna. Medtem se medsebojni napadi nadaljujejo. V ruskem napadu na Zaporožje je umrlo pet ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo obiskal Turčijo, kjer se bo poskušal dogovoriti o obnovitvi mirovnih pogovorov z Rusijo in izmenjavi vojnih ujetnikov. Letos so v Turčiji že potekala pogajanja med rusko in ukrajinsko delegacijo, ki pa niso pripeljala do prekinitve spopadov.

V ruskem raketnem in brezpilotnem napadu na zahodno ukrajinsko mesto Ternopil je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, med njimi trije otroci. Hkrati naj bi ZDA pripravile mirovni predlog, ki bi od Kijeva zahteval odstop ozemlja in zmanjšanje vojske za več kot polovico.

Ameriška administracija naj bi v sodelovanju z Rusijo pripravljala tajni mirovni načrt za Ukrajino, ki bi vključeval tudi novo evropsko varnostno arhitekturo in povojne odnose med ZDA, Rusijo in Ukrajino. Ameriški medij Axios poroča, da ameriška vlada ob posvetovanju z Rusijo pripravlja načrt za končanje vojne, kar naj bi bila tema tudi obiska visokih predstavnikov ameriškega obrambnega ministrstva v Kijevu.

Donald Trump je izjavil, da njegov načrt za končanje vojne v Ukrajini ni njegova zadnja ponudba. Poudaril je, da si želi končanje spopadov "na tak ali drugačen način". Izjava je sledila kritikam njegovega prejšnjega načrta.

Britanski politolog Anatol Lieven je izjavil, da bi bilo treba podpreti novi ameriški mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi nastal v sodelovanju z Moskvo. Evropska unija medtem pripravlja lasten mirovni načrt, ki naj bi bil za Kijev ugodnejši od ameriškega. Ukrajina se sooča z intenzivnim pritiskom ZDA, da do četrtka sprejme predlog za prekinitev spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz se je o tem pogovarjal s predstavniki zavezniških držav, vključno z Ukrajino.

Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo Zelenski sprejel njegov mirovni načrt za Ukrajino, sicer ZDA ne bodo več podpirale Kijeva. Trump je s tem še povečal pritisk na ukrajinskega predsednika, da bi sprejel načrt, ki ga je predlagala njegova administracija.

Nemčija je obljubila 150 milijonov evrov za financiranje nakupa ameriškega orožja za Ukrajino. Rusija je ponovno napadla Kijev, kar kaže na to, da se vojna v Ukrajini nadaljuje in ni videti konca.

Predlogi Donalda Trumpa glede Ukrajine so bili ostro kritizirani, saj naj bi Putinu prinesli preveč koristi in predstavljali nagrado za začeto vojno. Kratek rok za pripravo načrta je bil označen kot sramoten. Trump je bil tudi kritičen zaradi pomanjkljivega poznavanja zgodovine Ukrajine.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Brutalni boji za Pokrovsk kažejo na končne cilje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegovi načrti so razlog, da dosedanja prizadevanja Donalda Trumpa za mir niso uspela. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da bi se telefonski pogovor med Putinom in Trumpom lahko organiziral kadar koli.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je potrdila, da pri pripravi domnevnega mirovnega načrta za Ukrajino ni sodeloval noben evropski voditelj. Poudarila je, da morata mirovni načrt potrditi tako Ukrajina kot Evropska unija.

Ruski predsednik Vladimir Putin je obtožil kijevske oblasti, da jim je zaradi bogastva malo mar za usodo države, navadnih ljudi in vojakov. Izjavo je podal v komentarju na korupcijski škandal v Ukrajini.

Ruski minister za obrambo Andrej Belousov je izjavil, da imajo raketne enote in artilerija oboroženih sil Ruske federacije ključno vlogo pri uničevanju ukrajinskih sil v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo v sredo odpotoval v Turčijo, da bi poskusil oživiti pogajanja z Rusijo za dosego sporazuma o končanju vojne. Pričakuje se, da bo prisoten tudi posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi pripravljal mirovni načrt za Ukrajino, ki bi med drugim vključeval odpravo sankcij proti Rusiji in ponovno vključitev države v skupino G7. Načrt naj bi temeljil na prepuščanju ozemelj Rusiji. Ukrajina naj bi morala prepustiti Krim in Donbas Rusiji.

Delegacija ameriškega Pentagona je prispela v Kijev na pogovore o končanju vojne. Sestala se je z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Obisk sledi poročilom o načrtu za končanje vojne z Rusijo.

Ukrajinska ministra za energetiko in pravosodje sta odstopila zaradi afere Energoatom. Kanada je uvedla dodatne sankcije proti Rusiji. Ukrajina in ZDA so začele s proizvodnjo dronov prestreznikov. Predsednik Zelenski je izjavil, da Rusija načrtuje obsežno agresijo na Evropo v letih 2029 ali 2030.

Ameriški in ukrajinski predstavniki so v Ženevi izrazili previdni optimizem glede napredka pri končanju vojne v Ukrajini. Sekretar ZDA, Marco Rubio, je po pogovorih z ukrajinskimi in evropskimi uradniki izrazil optimizem, da bo kmalu dosežen mirovni načrt. Razpravljali so o ameriškem predlogu za dosego miru, vendar podrobnosti niso bile razkrite.

Finski predsednik Alexander Stubb je za Associated Press izjavil, da je premirje v Ukrajini malo verjetno pred pomladjo. Kljub korupcijskemu škandalu v Kijevu je pozval evropske zaveznike, naj ohranijo podporo Ukrajini.

Rusija in Ukrajina sta nadaljevali z obsežnimi medsebojnimi napadi z droni. V ukrajinskem mestu Dnipro je stanovanjska hiša zagorela, pri čemer je bilo po navedbah oblasti ranjenih najmanj 15 ljudi, med njimi enajstletna deklica. Ukrajinski napadi z droni pa so zanetili požar v termoelektrarni v Šaturi v moskovski regiji.

Pojavili so se poročila o tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo, ki naj bi vključevali načrt za končanje vojne v Ukrajini. Načrt naj bi vključeval ozemeljske koncesije Ukrajine v Donecku in Lugansku ter zmanjšanje ukrajinske vojske. Ukrajina naj bi bila pod pritiskom Washingtona in Moskve, da sprejme ta dogovor.

Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil, da je v ruskem zračnem napadu na Ternopil na zahodu Ukrajine umrlo najmanj devet ljudi. V napadu na Harkov je bilo ranjenih najmanj 46 ljudi. V Ternopolju je bila zadeta stanovanjska zgradba, nekaj ljudi je ostalo ujetih pod ruševinami. Po poročanju agencije Reuters je bilo v ruskem napadu na soliterje v Ternopolju ubitih deset ljudi, v Harkovu pa je bilo ranjenih več kot 30 ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral ukrajinsko vodstvo zaradi domnevne nehvaležnosti za ameriška mirovniška prizadevanja. Njegova izjava sovpada z začetkom pogovorov v Ženevi o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, kjer so evropski predstavniki izrazili zadržke. Trump je ob tem znova kritiziral tudi Evropo zaradi odvisnosti od ruske nafte.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Kremelj je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se začne pogajati, preden izgubi še več ozemlja. Zelenski se je o ameriškem mirovnem načrtu pogovarjal s francoskim predsednikom, nemškim kanclerjem in britanskim premierjem. Donald Tusk je reagiral na domnevni ameriško-ruski mirovni načrt, ki ga je kritiziral, kritike pa so letele tudi na Trumpa, ki naj bi si želel le Nobelovo nagrado za mir.

Kremelj je izjavil, da francoska bojna letala ne bodo spremenila situacije v Ukrajini. Kljub temu je Ukrajina sklenila desetletni dogovor s Francijo o dobavi 100 bojnih letal Rafale za okrepitev svoje obrambe. Kremelj hkrati upa na novo srečanje z Združenimi državami, kjer bi razpravljali o možni rešitvi za konec vojne v Ukrajini.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bi se lahko konflikt v Ukrajini končal v treh mesecih, če bi Zahod to želel.

Zaradi korupcijskega škandala in izjav ukrajinskih nacionalistov se povečujejo grožnje oblasti v Kijevu, poroča The Spectator. Situacija bi lahko vodila do vojaškega udara.

Poleg Putinovega komentarja o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi temeljil na posodobljeni različici predloga po srečanju s Trumpom na Aljaski, so se pojavile informacije o Kirillu Dmitrijevu, posebnem odposlancu Vladimirja Putina, ki naj bi bil soavtor Trumpovega načrta za Ukrajino. Predlog načrta predvideva priznanje Krima ter celotnih regij Doneck in Lugansk kot ruskih, medtem ko naj bi se preostala ozemlja razdelila glede na frontno linijo. ZDA naj bi Ukrajini predlagale mirovni načrt v 28 točkah, ki je pritegnil pozornost tako Putina kot Zelenskega.

Kabinet ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je sporočil, da so od ZDA prejeli načrt za končanje vojne z Rusijo in izrazil pripravljenost za konstruktivno sodelovanje z Washingtonom. Zelenski je po srečanju z visokim ameriškim uradnikom, ki mu je predstavil načrt, dejal, da išče dostojanstveno mirovno rešitev.

Ukrajinska vojska je uradno potrdila, da je z ameriškimi raketami ATACMS napadla vojaške cilje na ruskem ozemlju. To je prvi uradno priznani napad te vrste po mesecih omejitev, ki jih je uvedel Pentagon. Za tovrstne napade bi Ukrajina teoretično potrebovala dovoljenje Donalda Trumpa.

Ruski letalniki so zadeli stanovanjske stavbe v Harkovu, pri čemer je bilo ranjenih 32 ljudi. V ruskem napadu na Ternopil v zahodni Ukrajini je umrlo deset ljudi, 37 pa je bilo ranjenih. Ukrajina je z ameriškimi raketami ATACMS napadla Rusijo. Ameriška administracija naj bi v sodelovanju z Rusijo pripravljala nov mirovni načrt za Ukrajino.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Ukrajinske sile so uspešno izvedle natančne napade na vojaške cilje v Rusiji z uporabo taktičnih raketnih sistemov ATACMS. Generalštab je poudaril, da bodo takšne operacije se nadaljevale, kar kaže na strateško odločitev za uporabo orožja dolgega dosega. V Harkovski regiji je SBU prijela 62-letnega prebivalca Iziuma, ki je osumljen posredovanja koordinat ukrajinskih enot ruskemu poveljstvu in načrtovanja vdora v ukrajinske obrambne linije. Osumljenec je okupacijskim silam posredoval koordinate utrjenih položajev, rezervnih poveljniških mest in vojaških skladišč.

Slovenija in druge članice Varnostnega sveta ZN so na izrednem zasedanju obsodile zaostrovanje ruskih napadov na ukrajinske civiliste in energetsko infrastrukturo. Evropske države so poudarile pomen spoštovanja Ustanovne listine ZN brez popuščanja Rusiji, medtem ko potekajo ugibanja o morebitni novi mirovni pobudi ZDA.

Ameriški geostrateg John J. Mearsheimer meni, da bo Kijev propadel v konfliktu z Rusijo, saj naj bi ruska vojska prevladovala na bojišču. Kljub temu naj bi Washington Rusiji po zmagi povzročal težave. Ukrajina in Rusija sta ponovno izmenjali posmrtne ostanke vojakov.