APDEJT.si

Nekdanji francoski premier Édouard Philippe je predlagal obsežen "davčni dogovor" s francoskimi podjetji, ki vključuje 50 milijard evrov znižanja davkov v zameno za enakovredno zmanjšanje državnih pomoči. Cilj tega ukrepa je spodbuditi proizvodnjo in povečati konkurenčnost podjetij. Philippe obljublja, da bo država znižala svoje izdatke v zameno za 250 milijard evrov v petih letih.

Stranka Renaissance je za županske volitve v Parizu potrdila podporo Pierre-Yvesu Bournazelu iz stranke Horizons Édouarda Philippa. Ta odločitev je povzročila razkol znotraj stranke, saj je del članstva podpiral Rachido Dati. Bournazel napoveduje, da bo 'premešal karte' v mestni politiki.

Nekdanji francoski premier Édouard Philippe je ponovil svoj poziv, da bi moral predsednik Emmanuel Macron odstopiti pred letom 2027. Po njegovem mnenju je to "edina dostojna odločitev, ki bi preprečila 18 mesecev krize". Philippe, ki je naklonjen odstopu Macrona po sprejetju proračuna, je prepričan, da bi s tem preprečili obdobje politične negotovosti. Hkrati je stranka LFI vložila novo zahtevo za Macronovo ustavno obtožbo.

Predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači sklical nujno srečanje z voditelji političnih strank, z izjemo predstavnikov RN in LFI. Srečanje naj bi bilo po besedah Elizejske palače trenutek kolektivne odgovornosti. Čeprav je Macron obljubil, da bo do petka zvečer imenoval novega premierja, podrobnosti niso bile razkrite.

Urad francoske narodne skupščine je zavrnil predlog za ustavno obtožbo predsednika Emmanuela Macrona in ga označil za "nedopustnega".

Socialisti so zahtevali zagotovila glede ustavitve pokojninske reforme. Vodja CGT Sophie Binet je poudarila, da je ustavitev lahko le korak k njeni ukinitvi. Republikanci so glede predlagane ustavitve razdeljeni. CFDT je pozdravil možnost ustavitve, medtem ko CGT še naprej zahteva njeno ukinitev.

Sébastien Lecornu je zaključil zadnji dan pogajanj s političnimi silami, da bi dosegel dogovor, kot je zahteval Emmanuel Macron. Predlagal naj bi suspenz pokojninske reforme, da bi poskusil stabilizirati situacijo. Yaël Braun-Pivet je poudarila, da je za izhod iz krize pomembno doseči dogovor o glavnih smernicah proračuna. Socialisti po srečanju z Lecornujem niso bili prepričani o realnosti suspenza reforme in so ponovili, da ne bodo sodelovali.

Predlog za odstavitev Emmanuela Macrona, ki ga je vložila stranka La France insoumise, je bil s strani članov biroja državnega zbora označen za nedopustnega. Mathilde Panot, predsednica skupine LFI v državnem zboru, je izrazila obžalovanje zaradi vzdržanosti stranke RN pri glasovanju o predlogu za odstavitev.

Kljub globoki vladni krizi v Franciji je odstopljeni premier Lecornu ostal optimističen glede iskanja rešitve s kompromisi med strankami, s čimer bi se izognili predčasnim volitvam. Za rešitev krize ima čas do danes zvečer, pri tem pa se pogaja tudi s socialisti.

Po odstopu premierja Lecornuja se je politična kriza v Franciji še zaostrila. Lecornu ima 48 ur časa za iskanje rešitve in se sestaja s predstavniki različnih političnih strank. Marine Le Pen in Jordan Bardella sta zavrnila njegovo povabilo na srečanje. Aurélien Le Coq iz LFI meni, da je edina rešitev odstop predsednika Macrona. Različni scenariji za rešitev politične nestabilnosti so v obtoku, Macron pa se sooča s pomanjkanjem podpore celo znotraj lastne stranke.

Premier Sébastien Lecornu je po le 26 dneh odstopil zaradi nezmožnosti strank za dosego kompromisa. Predsednik Macron mu je sprva dal dodaten rok, da najde izhod iz krize, grozil pa je tudi z razpustitvijo parlamenta. Politična situacija v Franciji je ocenjena kot težka, Macronove poteze pa kot obupane.

Po odstopu francoskega premierja Lecornuja se je pritisk na Macrona še povečal. Različni francoski politiki ne želijo več sodelovati z njim. Strokovnjaki razpravljajo o Macronovih preostalih možnostih za rešitev politične krize. V komentarjih se pojavljajo celo predlogi o zamenjavi položajev med Merzom in Macronom, kjer bi Merz postal predsednik, Macron pa kancler.

Politična kriza v Franciji se je zaostrila, Macron pa se je znašel bolj osamljen kot kdaj koli prej. Sébastien Lecornu je dobil mandat za zadnje poskuse oblikovanja vladne koalicije, pri čemer se osredotoča na proračun in Novo Kaledonijo. Kljub temu pa le malo ljudi verjame v uspeh teh pogajanj.

Odhajajoči francoski premier Sebastien Lecornu je začel dvodnevna pogajanja s člani različnih strank v poskusu rešitve politične krize. Francoski mediji so kritični do nastale situacije, ki je sledila Lecornujevemu odstopu.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil manj kot 24 ur po imenovanju svoje vlade, manj kot mesec dni po prevzemu položaja. Predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sprejel, kar je še poglobilo politično krizo v državi. Marine Le Pen je po odstopu ponovila pozive k razpustitvi Narodne skupščine in zahtevala referendum.

V Franciji se oblikuje nova vlada pod vodstvom Sébastiena Lecornuja. Nekdanji premier Édouard Philippe je zavrnil ponudbo za ministrstvo za obrambo, ki ga je nato prevzel Bruno Le Maire, dosedanji minister za gospodarstvo. Éric Woerth, nekdanji minister Nicolasa Sarkozyja, pa je bil imenovan za ministra za prostorsko ureditev, decentralizacijo in stanovanjsko politiko. Gabriel Attal je prav tako zavrnil ministrski položaj. Večina ključnih resorjev ostaja v rokah dosedanjih ministrov.

Sébastien Lecornu, novi francoski premier, je za ministra financ imenoval Rolanda Lescureja, tesnega zaveznika predsednika Emmanuela Macrona. Politični tekmeci že grozijo s hitrim strmoglavljenjem vlade, če bo to potrebno.

Nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy je ocenil, da je razpustitev parlamenta edina rešitev za trenutno politično krizo v Franciji. Prav tako je dejal, da je pobuda Françoisa Bayrouja, da zahteva zaupnico v državnem zboru, "politični samomor".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil popolno podporo premierju Françoisu Bayrouju, ki se sooča z glasovanjem o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Bayroujev položaj je postal negotov, saj številne politične stranke ne nameravajo podpreti njegove vlade. Nekdanji premier Édouard Philippe je ocenil, da je Bayroujeva poteza tvegana.

Večina francoskih državljanov podpira razpis novih parlamentarnih in predsedniških volitev, če bo manjšinska vlada premierja Françoisa Bayrouja padla. Ankete javnega mnenja kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo z vlado, opozicijske stranke pa napovedujejo glasovanje o zaupnici, kar bi lahko povzročilo novo krizo v drugem največjem gospodarstvu evroobmočja. Dve tretjini vprašanih si želita tudi odstop predsednika Emmanuela Macrona.