APDEJT.si

Huda Ammori, soustanoviteljica skupine Palestine Action, začenja pravni izziv proti prepovedi skupine v Združenem kraljestvu na podlagi protiteroristične zakonodaje. Ammorijeva izpodbija prepoved pro-palestinske skupine in trdi, da je neutemeljena.

Pred trinajstimi leti je Abdoulaye Cissé tvegal življenje, da bi iz Timbuktuja pretihotapil več deset tisoč krhkih rokopisov, ko so ekstremisti, povezani z Al Kaido, vdrli v puščavsko mesto. Ponoči je nalagal zaboje rokopisov iz Inštituta Ahmeda Baba na osličke, zavedajoč se nevarnosti. Prebivalci Timbuktuja so pred več kot desetletjem rešili neprecenljive rokopise, ko so skrajneži zavzeli ta del Malija.

Deset let po smrtonosnih napadih v Parizu sta se Islamska država (IS) in Al-Kaida znatno spremenili. Njune podružnice še vedno predstavljajo globalno varnostno grožnjo, zlasti v Afriki. Čeprav je osrednji poveljniški položaj džihadističnih skupin oslabel, vizija globalnega kalifata ostaja, pri čemer je Evropa še vedno v ideološkem križišču. Grožnja evropskim državam se je spremenila, saj so jih navdihnili izolirani napadi džihadističnih gibanj.

V Parizu in Saint-Denisu poteka dan spominskih slovesnosti in poklonov žrtvam terorističnih napadov 13. novembra, ki so se začele v bližini Stade de France. Napadi so zahtevali 132 življenj in več kot 350 ranjenih. Na spominskih slovesnostih je prisoten tudi francoski predsednik.

Nacionalna preiskovalna agencija (NIA) je izvedla preiskave v različnih državah, vključno z Gujaratom in Bengalijo, v zvezi s primerom teroristične zarote, v katero naj bi bila vpletena Al Kaida. Preiskave potekajo v petih državah in so usmerjene v razkrivanje mreže terorističnih aktivnosti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem s sirskim predsednikom Ahmedom al-Sharaajem v Beli hiši izzval precejšnje začudenje. Trump je al-Sharaaja, sicer nekdanjega voditelja teroristične milice HTS, pohvalil kot močnega voditelja in ga obdaril s kolonjsko vodo, pri tem pa ga je vprašal, koliko žena ima. Ta poteza je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri mediji izrazili presenečenje nad Trumpovim pristopom do sirskega predsednika.

Nemške oblasti so aretirale še enega domnevnega člana Hamasa ob vstopu v državo iz Češke. Osumljenec naj bi nabavljal orožje, namenjeno za morebitne napade na izraelske ali judovske ustanove v Nemčiji in Evropi.

Maharaštrajska protiteroristična enota (ATS) je aretirala 37-letnega tehnika iz Puneja zaradi domnevnih povezav s prepovedanimi organizacijami, kot sta Al Kaida in Al Kaida v indijski podcelini, ter zaradi suma radikalizacije. V zvezi s tem so zaslišali učitelja iz Thaneja, da bi preverili njegovo vpletenost.

Sirski prehodni predsednik Ahmed al-Šaraa je bil kot prvi sirski voditelj po letu 1946 sprejet v Beli hiši. V intervjuju za Fox News je pojasnil svoje pretekle povezave s teroristično organizacijo Al-Kaida in se distanciral od napadov 11. septembra. Kljub komplimentom ZDA, Al-Šaraa ni prinesel konkretnih rezultatov v Damask. Njegov obisk kaže na rehabilitacijo islamista zaradi ameriške potrebe po partnerju, čeprav ni prišlo do zbližanja z Izraelom.

Sirski predsednik Ahmad al-Chareh je obiskal Washington, kjer ga je sprejel Donald Trump. Srečanje, ki je potekalo diskretno, predstavlja prelomnico, saj je al-Chareh nekoč bil na črnem seznamu FBI. Po obisku se je Sirija odločila pridružiti koaliciji proti džihadistom. Trump je al-Chareha označil za 'trdega' in izrazil naklonjenost do njega.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija razvija odnose z novim sirskim vodstvom neodvisno od dogovorov med Sirijo in Združenimi državami. Poudaril je, da Moskva gradi odnose s Sirijo brez upoštevanja njenih stikov z ameriškimi oblastmi.

Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Siriji zagotovil uspeh, po zgodovinskem srečanju s sirskim predsednikom Ahmedom al-Šaraajem v Beli hiši. Srečanje je Trump ocenil kot častno in dejal, da so obravnavali podrobnosti o miru na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se bo Sirija po srečanju pridružila mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa je izjavil, da večina ameriškega kongresa podpira odpravo ameriških sankcij proti Siriji. Dodal je, da se ameriška administracija strinja, da si Sirija zasluži priložnost za stabilnost in gospodarski razvoj.

Donald Trump se je v Beli hiši srečal z Ahmedom aš-Šarao, voditeljem sirskega prehodnega obdobja, za katerega so ZDA nekoč ponujale nagrado deset milijonov dolarjev. Aš-Šaraa naj bi v Belo hišo vstopil skozi stranski vhod. Poleg tega so ZDA odpravile sankcije za dobavo večine civilnega blaga in tehnologij v Sirijo, vključno s programsko opremo.

Ameriški predsednik Donald Trump bo 10. novembra v Beli hiši gostil sirskega predsednika Ahmeda al-Sharaa. To bo prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu. Srečanje sledi srečanju med Trumpom in Sharaajem v Savdski Arabiji pred šestimi meseci.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pred obiskom so sirske varnostne sile izvedle racije po vsej državi proti osumljencem, povezanim z Islamsko državo, in aretirale več deset ljudi. To je bil prvi uradni obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih.

V Maliju je skupina Nusrat al Islam val Muslimin, povezana z Al Kaido, prevzela odgovornost za ugrabitev treh egipčanskih državljanov. Za njihovo izpustitev zahtevajo 5 milijonov dolarjev odkupnine, kar odraža poslabšanje varnostnih razmer v regiji Sahel.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa se je v ponedeljek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. To je prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih. Srečanje je vzbudilo velika pričakovanja, saj ZDA želijo vključiti Sirijo v globalno koalicijo proti Islamski državi. Pred tem so ZDA Sharaa umaknile s seznama teroristov.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl resolucijo, ki jo je predlagala ZDA, o umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in ministru za notranje zadeve Anasu Khattabu pred predsednikovim obiskom v Washingtonu. Odločitev pomeni umik obeh oseb iz seznama sankcij ISIL in Al-Kaide. Kitajska se je vzdržala glasovanja, medtem ko so ostale članice sveta glasovale za resolucijo.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila administracija Združenih držav Amerike, o odpravi sankcij proti sirskemu predsedniku.

Varnostni svet Združenih narodov je odpravil sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu aš-Šaraaju in ministru za notranje zadeve, kar je omogočilo njegovo potovanje v Washington na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Za odpravo sankcij je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, vključno z Rusijo.

Al-Kaidi povezana skupina Jama'at Nusrat al-Islam wal-... (JNIM) že od septembra izvaja gospodarsko blokado malijske prestolnice Bamako. Skupina naj bi s tem ogrožala padec Malija.

Iraški premier Mohammed Shia al-Sudani je izjavil, da Irak ne more prevzeti nadzora nad vsem orožjem, dokler je v državi koalicija pod vodstvom ZDA. Al-Sudani je poudaril, da nekateri Iračani koalicijo vidijo kot okupacijsko silo. Kljub temu načrt za popoln umik mednarodne koalicije proti Islamski državi do septembra 2026 ostaja, saj se je grožnja islamističnih militantnih skupin znatno zmanjšala.

Izraelske oblasti so obtožile 14-letnega prebivalca Tel Aviva zaradi domnevnih povezav z Al-Kaido in Hamasom. Obtožen je, da je tuji agentu posredoval informacije in z njim načrtoval napade na Izraelce v Tel Avivu, vključno s ciljanjem na premierja Netanjahuja. Obtožnica ga bremeni tudi vohunjenja in poskusov pridružitve Al-Kaidi.

Južna Koreja je izdala posebno opozorilo za potovanja v večji del Tanzanije zaradi nasilnih protestov, ki so izbruhnili po splošnih volitvah prejšnji teden. Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da bo opozorilo veljalo od 18. ure po lokalnem času, in sicer za vsa območja Tanzanije, razen regije Mtwara, ki je že pod opozorilom tretje stopnje. Posebno opozorilo ustreza stopnji 2,5 na štiristopenjski lestvici opozoril Južne Koreje. Izdaja se v primerih nujnih varnostnih tveganj za popotnike in lahko velja do 90 dni. Ministrstvo je pozvalo korejske državljane, naj odpovejo potovanja v Tanzanijo.

Nekdanji častnik Cie John Kiriakou je razkril, da je Osama bin Laden po napadih 11. septembra pobegnil iz Tora Bore preoblečen v žensko. Pri begu naj bi mu pomagal infiltrator Al-Kaide, ki je zavlačeval ameriške sile. Kiriakou je tudi trdil, da so Združene države Amerike "kupile" pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa.

ZDA so izvedle deseti napad na plovilo, za katero trdijo, da je povezano z narkoterorizmom, na Karibih. V napadu je umrlo šest ljudi, povezanih z organizacijo Tren de Aragua. Ameriški obrambni minister je izjavil, da bodo z narkoteroristi, ki tihotapijo droge, ravnali kot z Al Kaido.

Francosko jedrsko podjetje Areva, zdaj znano kot Orano, bo sojeno zaradi "nenamernih poškodb" v povezavi z ugrabitvijo petih francoskih državljanov, Malgaša in Togožana v Nigeriji leta 2010. Podjetje je obtoženo, da je podcenjevalo grožnjo Al-Kaide v bližini rudnika urana v Arlitu, kar je omogočilo ugrabitev. Sojenje bo potekalo petnajst let po dogodku.

Vodja britanske domače obveščevalne agencije MI5 je izjavil, da Kitajska predstavlja vsakodnevno grožnjo varnosti Združenega kraljestva. Poudaril je, da se je število osumljencev, ki jih letno preiskujejo zaradi domnevnega dela za sovražno tujo vlado, v zadnjem letu povečalo za 35 %. Do teh izjav je prišlo v času, ko si uradniki izmenjujejo obtožbe glede propada primera vohunjenja.

Prebivalci Bamaka, glavnega mesta Malija, se soočajo s pomanjkanjem goriva, saj je militantna skupina, povezana z Al-Kaido, v začetku septembra napovedala blokado uvoza goriva v mesto. Dolge vrste vozil so se vile pred bencinskimi črpalkami, saj so vozniki obupano iskali gorivo.

Sirski predsednik Šara se je sestal z ameriškim posebnim odposlancem za Sirijo, Tomom Barrackom. Srečanje je potrdilo nadaljnje diplomatske stike med Sirijo in Združenimi državami Amerike glede situacije v Siriji.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovil, da ZDA ne bodo nikoli pozabile, da so pripadniki ameriških mornariških specialnih enot Navy SEALs vdrli v kompleks voditelja Al Kaide Osame bin Ladna in ga ubili. Trump je tudi zatrdil, da je že leta 2000, leto pred terorističnimi napadi na Svetovni trgovinski center, v svoji knjigi opozarjal na bin Ladna.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Benjamin Netanjahu je v govoru pred polprazno dvorano ZN zanikal lakoto v Gazi in dejal, da želi Izrael 'dokončati delo' v Gazi. Hamas je pozval k izpustitvi talcev in predaji orožja. Med govorom je bil deležen žvižgov in protestov, več delegacij je zapustilo dvorano. Pokazal je tudi 'zemljevid terorja Irana'. Donald Trump je izjavil, da so blizu dogovoru in da bo v Gazi mir.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa je prispel v New York, da bi se udeležil generalne skupščine Združenih narodov, kar je prvi obisk sirskega voditelja po letu 1967. Al-Sharaa se je srečal z judovskimi voditelji in nagovoril generalno skupščino, kjer je obljubil "vključujočo" vlado in zaprosil za finančno pomoč. Nekateri viri ga označujejo za nekdanjega voditelja Al-Kaide, ki se je srečal tudi z ameriškimi predstavniki, vključno z nekdanjim direktorjem CIA Davidom Petraeusom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom.

Predsednik Sirije, Ahmad al-Sharaa, je v sredo nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov, kar je prvič po letu 1967, da je sirski voditelj nastopil pred tem telesom. Niti Hafez niti Bashar al-Assad nista nikoli govorila na Generalni skupščini ZN. Al-Sharaajev govor označuje prelomnico po desetletjih avtoritarne vladavine v Siriji.

Sirski predsednik Ahmad al-Šaraa se je udeležil Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, kar je prvič po letu 1967, da je sirski predsednik nagovoril to telo. Pred desetletjem je bil al-Šaraa vodja Fronte al-Nusra, džihadistične teroristične skupine, povezane z Al-Kaido.

Indija in Francija sta na 17. srečanju v Parizu ponovno potrdili svojo zavezanost boju proti terorizmu v vseh njegovih oblikah. Medtem pa v ZDA analizirajo, kako so se grožnje razvijale od napadov 11. septembra, ko je Osama bin Laden in njegova Al-Kaida postavila napad na ZDA kot glavno prioriteto. Al-Kaida, kar v arabščini pomeni 'baza', je bila mišljena kot osnova za vplivanje na muslimane po vsem svetu.

V New Yorku, Washingtonu in Pensilvaniji so potekale spominske slovesnosti ob 24. obletnici terorističnih napadov 11. septembra, ki so terjali skoraj 3000 življenj. Slovesnosti so potekale v znamenju domačega političnega nasilja v ZDA. Predsednik Donald Trump je govoril na slovesnosti v Pentagonu.

Američani so 24. obletnico napadov 11. septembra obeležili s slovesnimi slovesnostmi, prostovoljnim delom in drugimi pokloni v čast žrtvam. Številni svojci skoraj 3.000 umrlih so se pridružili dogodkom.

Po poročilih je Charlie Kirk, ustanovitelj Turning Point USA, po streljanju postal tarča kritik na Wikipediji, kjer so uredniki poudarili negativne informacije v njegovi biografiji. Medtem v Missouriju republikanci poskušajo prerazporediti volilna okrožja, kar bi jim lahko omogočilo osvojitev dodatnega sedeža v ameriškem kongresu, medtem ko demokrati napovedujejo proteste. V Kaliforniji pa se pojavljajo vprašanja o prihodnosti strogega zakona o obveznem cepljenju ob poskusih Trumpove administracije za razširitev možnosti izogibanja cepljenju. Poleg tega je guverner Illinoisa JB Pritzker obtožil Trumpa in dogodke 6. januarja za atentat na Kirka, medtem ko Eric Swalwell trdi, da Trump in republikanci normalizirajo nasilje.

Po poročilih o streljanju na konservativnega komentatorja Charlieja Kirka v Utahu so se odzvali tudi v Kaliforniji. Protestniki in podporniki so se zbrali na knjižnem dogodku sodnice Vrhovnega sodišča ZDA Amy Coney Barrett v predsedniški knjižnici Richarda Nixona, kjer so delili svoje reakcije. Medtem je senatorka iz Massachusettsa, Elizabeth Warren, v odzivu na poskus atentata na Kirka omenila dogodke 6. januarja v ameriškem Kapitolu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je soočil s protesti v Washingtonu, kjer so ga primerjali s Hitlerjem. Ponovno je sprožil razpravo o varnosti cepiv, medtem ko se v Oregonu razmišlja o napotitvi Nacionalne garde zaradi protestov. Eric Swalwell je Trumpa obtožil normalizacije nasilja. V Braziliji pa se Jairu Bolsonaru obeta sojenje zaradi domnevnega poskusa državnega udara po porazu na volitvah 2022.

Oborožena skupina, povezana z Al-Kaido, je v Maliju zažgala več tovornjakov s cisternami za gorivo, s čimer poskuša okrepiti svoj vpliv na gospodarstvo države. Militanti so prepovedali uvoz goriva iz sosednjih držav, s tem pa zaostrili nadzor nad oskrbo z gorivom. Tovornjaki so prihajali iz Slonove kosti.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) pozval k mednarodni pravičnosti in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Ob tem je poudaril potrebo po nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne' in obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam SCO. Na srečanju so bili prisotni tudi voditelji Rusije in Indije, Vladimir Putin in Narendra Modi, kar je bil za nekatere znak enotnosti proti ZDA. Hkrati naj bi po navedbah BitcoinEthereumNews.com, kar 42 odstotkov svetovne populacije verjame protiameriški naraciji Kitajske.

Premier Modi je na vrhu SCO poudaril, da Indija pri obravnavi bloka temelji na treh stebrih: varnosti, povezljivosti in priložnostih. Ob prisotnosti pakistanskega premierja Šehbaza Šarifa je Modi obsodil nekatere države zaradi odprte podpore terorizmu. Članice SCO so obsodile nedavni teroristični napad v Pahalgamu v Džamu in Kašmirju, ki je zahteval 26 življenj, kar je bila pomembna diplomatska zmaga za Indijo.

V Maliju so džihadisti Al Kaide prevzeli nadzor nad strateško lokacijo Farabugu in uveljavljajo svojo oblast. V Ukrajini so ruski raketni napadi terjali najmanj 19 življenj, pri čemer ameriški predsednik Trump ni bil presenečen. V Kolumbiji so bili po spopadih z uporniki izpuščeni 33 vojaki. Poleg tega je več kot 6.000 beguncev iz Južnega Sudana zapustilo taborišče v Keniji zaradi pomanjkanja hrane. Iran zavrača pozive EU in IAEA glede jedrskega sporazuma, medtem ko ZN pozivajo k nadaljevanju diplomatskih prizadevanj. Hutiji zanikajo izraelske napade na njihove voditelje v Jemnu. V Libanonu sta bila ubita dva vojaka zaradi eksplozije izraelskega drona. Politico poroča o zadržanosti Putina glede srečanja z Zelenskim. V ZDA pa je prišlo do spora zaradi aretacije gasilcev s strani CBP.

V Maliju so izbruhnili spopadi med redno vojsko in Jama’at Nusrat al-Islam wal-Muslimin (JNIM), glavno islamistično skupino, povezano z Al Kaido. JNIM je prevzel odgovornost za obsežno operacijo, po kateri naj bi prevzeli nadzor nad območji Farabougou in Biriki-Were v regiji Ségou. V napadih je bilo ubitih 21 ljudi.

Nigerijske varnostne sile so aretirale dva vodilna člana teroristične skupine Ansaru, ki je povezana z Al-Kaido. Nacionalni svetovalec za varnost Nuhu Ribadu je potrdil, da sta bila v obsežni protiteroristični operaciji prijeta Mahmud Muhammad Usman, znan tudi kot Abu Bara'a, in njegov namestnik Mahmud al-Nigeri.

Malijska vojaška vlada je začela vračati zgodovinske rokopise iz Timbuktuja v severni del države, potem ko so bili zaradi grožnje militantov, povezanih z al-Kaido, shranjeni v Bamaku.