APDEJT.si

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so aretirali zaradi poskusa državnega udara po izgubljenih predsedniških volitvah. Aretacija je sprožila mednarodni odziv, saj je ameriško veleposlaništvo kritično ocenilo delovanje brazilskega sodstva. Ta dogodek zaostruje odnose med Brazilijo in ZDA, medtem ko predsednik Lula išče blažjo politiko s strani Trumpove administracije.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, se je na ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu zasebno sestal z Jonathanom Pollardom, obsojenim ameriško-izraelskim vohunom. Bela hiša o tem srečanju ni bila obveščena.

Tiskovni predstavnik je sporočil, da je skupina domnevnih haitijskih gangsterjev ta teden streljala na ameriške sile, ki so varovale ameriško veleposlaništvo v Port-au-Princeu. V incidentu ni bil poškodovan noben marinec. Incident je ponovno izpostavil napeto varnostno situacijo v državi.

V Iranu so obeležili obletnico zavzetja ameriškega veleposlaništva v Teheranu leta 1979. Iranska vojska je obsodila sovražnost ZDA, medtem ko so se zbrali množice ljudi in vzklikali "smrt ZDA" in "smrt Izraelu". Ta dogodek, ki zaznamuje 40. obletnico iranske talne krize, je povzročil prekinitev diplomatskih vezi z Washingtonom in desetletja sovražnosti. Obeležitev je potekala kljub napetostim med državama, ki so se še povečale po domnevnem izraelskem bombardiranju iranskih jedrskih objektov junija.

V mošeji Imama Khomeinija se je na srečanju zbralo več tisoč študentov in dijakov, kjer so razpravljali o prihajajoči obletnici 13. Abana in odnosih med Iranom in ZDA. Vrhovni voditelj je odgovoril na vprašanje, ali bodo odnosi med Iranom in ZDA prekinjeni za vedno, pri čemer je ponovil, da spor ni taktičen, temveč bistven.

Ameriško veleposlaništvo v Maliju je svoje državljane pozvalo, naj nemudoma zapustijo državo. Razlog za to so poslabšane varnostne razmere v Bamaku, ki jih povzročajo pomanjkanje goriva, zaprtje šol in univerz, ter trajajoči konflikt med malijsko vlado in džihadisti. Veleposlaništvo meni, da ti dogodki povečujejo nepredvidljivost varnostne situacije.

V Tokiu so aretirali moškega, ki je vihtel nož blizu ameriškega veleposlaništva. Po poročanju TBS News je bil v incidentu poškodovan policist za nadzor nad izgredi. Aretacija se je zgodila pred obiskom Donalda Trumpa v Tokiu.

V Portlandu so policisti uporabili solzivec proti protestnikom 'Brez kraljev' pred poslopjem ICE, v Los Angelesu pa se je protest sprevrgel v izgrede, pri čemer so aretirali najmanj eno osebo. Zvezno višje sodišče v Abuji je prepovedalo proteste v bližini predsedniške palače Aso Rock Villa in Nacionalne skupščine (NASS).

V Združenih državah Amerike so potekali množični protesti pod geslom »Brez kraljev«, ki so zajeli več kot 2.700 mest. Protestniki so se spopadli s federalnimi agenti v Portlandu, kjer so ti uporabili solzivec in gumijaste naboje. V Chicagu je policija aretirala najmanj 11 ljudi med protesti pred imigracijskim centrom. V New Yorku so potekali protesti, ki jih je financiral George Soros. V Nigeriji pa so ZDA opozorile svoje državljane pred načrtovanimi protesti v Abuji, ki jih je organiziral Omoyele Sowore v podporo Nnamdiju Kanuju.

Ameriško veleposlaništvo v Trinidadu in Tobagu je izdalo opozorilo ameriškim državljanom, naj se izogibajo ameriškim vladnim objektom v tej otoški državi. Opozorilo je bilo izdano zaradi naraščajočih napetosti med Združenimi državami in Venezuelo.

V Bogoti v Kolumbiji so protestniki, ki so nasprotovali politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa, napadli policijo pred ameriškim veleposlaništvom s puščicami in eksplozivom. V incidentu so bili ranjeni štirje policisti. Proteste je organiziralo gibanje "Congreso de los Pueblos", s ciljem nasprotovanja ameriški politiki in poudarjanja kolumbijske suverenosti. Predsednik Petro je pozval k previdnosti.

Predsednik Maduro je izjavil, da je vlada preprečila načrtovani napad na ameriško ambasado v Caracasu, ki naj bi ga izvedli ekstremistični sektorji venezuelske desnice kot operacijo pod lažno zastavo. Namen napada naj bi bil zaostritev odnosov med državama.

V Manchestru je policija pozvala ljudi, naj premislijo o organizaciji demonstracij po napadu na sinagogo. V Dublinu so med pro-palestinskim protestom aretirali dve osebi, policija pa je uporabila poper sprej. V Gruziji je policija uporabila vodne topove in poper sprej proti protestnikom, ki so poskušali vdreti v predsedniško palačo.

V Maroku so se protesti proti vladi stopnjevali, pri čemer so varnostne sile ubile tri ljudi. Vlada je obljubila, da bo obravnavala pritožbe, ki so podžgale proteste mladih. Policija je sporočila, da so oboroženi najstniški izgredniki vdrli v javne zgradbe in motili javni red. V Azad Džamu in Kašmirju (AJK) so protesti postali smrtonosni, umrli so trije policisti in šest civilistov, na stotine je bilo ranjenih. Protesti so potekali že tretji dan, Neelum Bridge se je spremenil v bojišče, trgovine so bile zaprte, ceste blokirane in telefonske povezave prekinjene. Vlada je ponudila pogovore in trdila, da obvladuje 90 % območja JKJA.

Zaradi pomanjkanja dodeljenih sredstev v ameriški vladi, je ameriško veleposlaništvo v Mehiki začasno ustavilo redne posodobitve na družbenih omrežjih. Objavljali bodo le nujne informacije glede varnosti in zaščite ameriških državljanov. Storitev izdajanja viz in potnih listov naj bi potekala "kolikor je mogoče". Pomanjkanje dogovora v ameriškem kongresu glede proračuna za prihodnje fiskalno leto je pustilo zvezne agencije brez finančnih sredstev.

Po začetku zaustavitve vlade so ameriški senatorji iskali rešitev, medtem ko so se demokrati in republikanci medsebojno obtoževali. Republikanci so trdili, da so demokrati prijeli za slamke, da bi upravičili zaustavitev, medtem ko je Washington Post opozoril, da so demokrati morda padli v Trumpovo past. Ankete so pokazale, koga Američani krivijo za zaustavitev, vendar se stališča v Kongresu niso spremenila.

V Združenih državah Amerike se je po neuspešnih pogajanjih med demokrati in republikanci začasno ustavilo delovanje vlade ('shutdown'), ker ni bil dosežen dogovor o prehodnem proračunu. Zadnji poskus sprejetja prehodnega proračuna v senatu je propadel, kar je povzročilo delno zaustavitev vladnih služb.

Ameriško veleposlaništvo v Moldaviji je po parlamentarnih volitvah izrazilo zadovoljstvo nad visoko udeležbo moldavskih državljanov in napovedalo tesno sodelovanje z novo vlado. ZDA poudarjajo pomembnost nadaljnjih skupnih prizadevanj v prihodnje.

Po strelskem napadu na univerzi Utah Valley, v katerem je bil ubit Charlie Kirk, je Donald Trump imenoval Kirka za "mučenika za resnico" in napadel radikalno levico. Policija je sprožila obsežno preiskavo in pridržala eno osebo, ki pa jo je po zaslišanju izpustila, ker ni bila povezana s streljanjem.

Mejni organi so aretirali dva gasilca, ki sta se pripravljala na spopad s požarom Bear Gulch, ki je zajel 3.600 hektarov v zvezni državi Washington. Aretaciji sta bili izvedeni medtem, ko so gasilci opravljali svoje delo.

Pravna ekipa nigerijskega poslovneža in nekdanjega kandidata za guvernerja, ambasadorja Olufemija Ajadija Oguntoyinba, je uradno naslovila peticijo na ameriško veleposlaništvo v Lagosu, v kateri zahteva revizijo nedavne zavrnitve vizuma, izdane njemu in njegovi ženi, gospe Oyindamoli Motunroli Ajadi.

Pritožbeno sodišče v New Yorku je razveljavilo prvotno kazen v višini 500 milijonov dolarjev, ki je bila izrečena Donaldu Trumpu v primeru civilne prevare. Obe strani, Trump in državna tožilka Letitia James, sta po odločitvi sodišča izrazili zmago. Primer še ni zaključen, saj je možna nova pritožba.

Ameriško veleposlaništvo v Romuniji je objavilo nove podrobnosti o postopku pridobivanja vizumov, ki bodo začele veljati 2. septembra. Pojasnila se nanašajo predvsem na pogoje za oprostitev osebnega razgovora. Uradniki poudarjajo, da si konzularni uslužbenci pridržujejo pravico, da zahtevajo razgovor, če se jim zdi to potrebno.

Ameriško veleposlaništvo v Senegalu je napovedalo nove omejitve glede izdajanja nepriseljeniških viz. Po 12. avgustu 2025 bodo vse izdane vize veljale le tri mesece in bodo omogočale le en vstop v državo. Te spremembe naj bi vplivale na več držav, cilj pa je boj proti nezakonitemu priseljevanju.

Ameriško veleposlaništvo v Albaniji je sporočilo, da bodo s 2. septembrom 2025 začela veljati nova pravila za podaljšanje ameriških viz. Po novem bo mogoče po pošti podaljšati le vizume B1/B2, ki so še veljavni ali so potekli pred manj kot 12 meseci. Za vse ostale vrste viz, razen v nekaterih primerih vladnih potovanj, bo potreben razgovor.

Ameriško veleposlaništvo v Kišinjevu opozarja moldavske državljane, ki potujejo v ZDA, da lahko prekoračitev dovoljenega obdobja bivanja v Združenih državah Amerike povzroči resne posledice, vključno s trajno prepovedjo vstopa v državo. Državljanom, ki so prekoračili dovoljeni rok bivanja, grozijo stroge sankcije, kar pomeni, da jim ne bo nikoli več dovoljen vstop v ZDA.

Združene države so zaprle svoje veleposlaništvo na Haitiju in odredile zaposlenim, da ostanejo v poslopju zaradi nasilnega streljanja v bližini Port-au-Princea, prestolnice te karibske države. Haiti se sooča s politično krizo in valom nasilja oboroženih skupin, ki ga poskuša zaustaviti mednarodna misija pod vodstvom Kenije.