APDEJT.si

Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

V Johannesburgu se je zaključil vrh G20, ki ga je zasenčila odsotnost Združenih držav, ki so bojkotirale srečanje. Kljub temu so voditelji sprejeli deklaracijo o globalnih izzivih. Kitajska in njeni zavezniki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju agende, dosežen pa je bil napredek pri vprašanjih dolga, podnebja in predelave kritičnih mineralov, kar je pomembno za afriške države. ZDA so bojkotirale vrh zaradi trditev predsednika Trumpa o nasilnem preganjanju belih Afrikanerjev v Južni Afriki.

Na vrhu G20 v Južni Afriki so svetovni voditelji sprejeli deklaracijo, ki obravnava globalne izzive, kljub nasprotovanju Združenih držav. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da deklaracija odraža obnovljeno zavezanost multilateralnemu sodelovanju in da skupni cilji presegajo razlike.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu je Kitajska uvedla dodatne ukrepe. Poleg prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov je izvedla vojaške vaje v Rumenem morju, ki jih nekateri analitiki vidijo kot opozorilo Japonski in Južni Koreji. Kljub kitajski spodbudi državljanom, naj ne potujejo na Japonsko, trgovci v Tokiu ne opažajo upada prodaje. Strokovnjaki menijo, da Kitajska kljub javnemu nasprotovanju nima moči za resnejše grožnje Japonski.

Brazilija je na podnebni konferenci COP30 predstavila osnutek sporazuma, ki ne vključuje nobene omembe opuščanja fosilnih goriv, zaradi močnega odpora držav proizvajalk. Posledično je COP30 opustila prejšnji osnutek načrta za prehod stran od fosilnih goriv, kar je povzročilo spor glede prihodnosti fosilnih goriv in sprožilo zadnji poskus dogovora o fosilnih gorivih in financah.

Razpoloženje avstralske delegacije na podnebnih pogovorih Združenih narodov v Braziliji je bilo v ponedeljek zvečer optimistično. Vendar je bil poskus Avstralije, da bi gostila pogovore, tri dni kasneje končan.

V Belému v Braziliji je med podnebnimi pogajanji COP30 izbruhnil požar v paviljonu znotraj kongresnega centra, zaradi česar so evakuirali delegate. Ogenj in dim so bili vidni v predelu paviljona, kar je povzročilo prekinitev pogajanj.

V brazilskem mestu Belém, kjer potekajo podnebni pogovori COP30, je izbruhnil požar. Zaradi požara so evakuirali udeležence in prekinili pogajanja. Ogenj je izbruhnil v enem od paviljonov, kar je povzročilo paniko med delegati. Generalni sekretar ZN je pozval k dogovoru kljub prekinitvi.

Nemčija je obljubila milijardo evrov za novi globalni sklad za zaščito tropskih gozdov (TFFF). Sredstva so namenjena zaščiti deževnih gozdov, ki so ključni za svetovno podnebje.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Mirovne sile ZN (UNIFIL) v južnem Libanonu so sporočile, da je izraelski tank streljal na njihove enote v bližini izraelske položaja znotraj Libanona. V incidentu ni bil nihče poškodovan, ZN pa so ga označili za resno kršitev.

Ukrajinske sile so izvedle napad na pomembno rusko pristanišče v Črnem morju, zaradi česar so razglasili izredno stanje. Rusija je obtožila Ukrajino poskusa napada na jedrsko elektrarno Novovoronež, medtem ko ukrajinski uradniki poročajo o ruskih napadih na Kijev. Rusija je izvedla obsežne napade z raketami in droni na Kijev in druge ukrajinske regije, pri čemer je bilo ubitih najmanj osem ljudi. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ostro obsodil ruske napade.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je imenoval Danca Petra N. Duea za novega posebnega predstavnika in vodjo misije ZN na Kosovu (UNMIK). Due je že delal v Beogradu in Prištini.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v pismu generalnemu sekretarju ZN in predsedniku Varnostnega sveta ZN obtožil ZDA, da so usmerjale izraelski napad junija, v katerem je umrlo več kot 1000 ljudi. Iran poziva ZN, da ZDA in Izrael pozovejo k odgovornosti za "agresijo" proti Teheranu in kršitve mednarodnega prava.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Svetovni voditelji so se zbrali v Belem, Braziliji, pred podnebno konferenco COP30, da bi poskušali rešiti podnebne spremembe. Lula je obsodil "ekstremistične sile", ki spodbujajo uničevanje okolja. Pričakuje se udeležba Emmanuela Macrona in brazilskega predsednika Lule.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na vrhu voditeljev pred podnebno konferenco ZN (COP30) v Belemu izjavil, da je neuspeh sveta pri omejitvi segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, kot je določeno v Pariškem sporazumu, moralni neuspeh in smrtonosna malomarnost.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izjavil, da bi moral imeti Gaza mandat ZN za vzpostavitev mirovnih sil. S tem bi se zagotovila varnost in stabilnost v regiji.

Katarski Amir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je v Kongresnem centru Qatar National odprl Drugi svetovni vrh o socialnem razvoju. Poudaril je, da socialnega razvoja ni mogoče doseči brez miru in stabilnosti. Na obrobju vrha se je Amir srečal tudi z več voditelji prijateljskih držav, ki so se udeležili dogodka.

V Gazi se hrana počasi vrača na police, vendar so zaloge še vedno močno nezadostne. Združeni narodi pozivajo k širšemu dostopu in nadaljnji finančni podpori, da bi pomagali rešiti lakoto v regiji. Dostavljenih je bilo že milijon paketov s hrano.

Madžarski predsednik Sulyok Tamás je izpostavil, da so nedavni mednarodni dogodki in porast oboroženih konfliktov okrepili pomen Združenih narodov. Generalni sekretar ZN António Guterres je ocenil sodelovanje med Madžarsko in ZN kot zelo dobro.

Administracija ZDA je nedavno pošiljala kompleksna sporočila glede ponovnega izvajanja jedrskih poskusov. Medtem ko je nekdanji predsednik Donald Trump v intervjuju za CBS News izrazil željo po ponovnem testiranju jedrskega orožja, je sekretar za energijo Chris Wright potrdil, da poskusi, ki jih je odredil Trump, ne bodo vključevali jedrskih eksplozij.

Generalni sekretar ZN António Guterres se je v Dohi srečal s katarskim premierjem šejkom Mohammedom bin Abdulrahmanom Al Thanijem, kjer je izrazil hvaležnost Katarju za posredovanje pri prekinitvi ognja v Gazi in pozval k politični viziji palestinske države. Katarski premier je za CNN izjavil, da bi morale mednarodne sile, ki bodo nameščene v Gazi v skladu z načrtom prekinitve ognja, zagotoviti, da Palestinci in Izraelci ne bodo ogrožali drug drugega, in da bi morale imeti jasno določen mandat.

Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je opozoril, da se vojna v Sudanu zaostruje. Ob tem je ponovil poziv k takojšnji prekinitvi ognja, saj se razmere v tej državi, ki jo razdirajo spopadi, hitro slabšajo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izjavil, da politična deklaracija iz Dohe služi kot 'pospeševalni odmerek' za razvoj in celovit, na ljudi osredotočen načrt. To je poudaril na svetovnem vrhu o socialnem razvoju, ki se je odvijal v Dohi.

Izrael nadaljuje z napadi na Gazo in Zahodni breg kljub prekinitvi ognja. V napadih so bili ranjeni civilisti, uničene hiše. V Himalaji je plaz zahteval življenja sedmih planincev. Generalni sekretar OZN António Guterres je pozval k ustavitvi nasilja v Sudanu, kjer razmere postajajo neobvladljive. V Grčiji kmetje protestirajo zaradi visokih stroškov proizvodnje in zahtevajo pomoč države pri obvladovanju bolezni pri živini.

Združene države Amerike so Varnostnemu svetu Združenih narodov predložile osnutek resolucije, ki predvideva ustanovitev Mednarodnih stabilizacijskih sil (ISF) v Gazi. Po poročanju Axiosa bi te sile, ki bi jih vodile ZDA in partnerske države, imele širok mandat za zagotavljanje varnosti in upravljanje v Gazi za obdobje do dveh let. Predlog ZDA predvideva, da bi ISF izvajale tudi dodatne naloge, potrebne za podporo dogovoru o Gazi. Indonezija in Azerbajdžan zahtevata odobritev Varnostnega sveta ZN pred napotitvijo vojakov v mednarodne stabilizacijske sile.

Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je izrazil zaskrbljenost, ker je bilo do zdaj izplačanega le tretjina načrtovane pomoči ZN za Afganistan. Pozval je k zagotovitvi 1,3 milijarde evrov za reševanje krize v državi.

Ministri za zunanje zadeve muslimanskih držav so podprli povojni okvir za Gazo, kjer bi Palestinci prevzeli nadzor nad varnostjo in upravljanjem, ter poudarili pomen mandata ZN za stabilizacijsko silo. Turčija si želi povojne ureditve, v kateri bi Palestinci zagotavljali varnost. ZDA so članicam Varnostnega sveta ZN predložile osnutek resolucije o ustanovitvi mednarodne sile v Gazi za najmanj dve leti, ki bi ZDA in drugim sodelujočim državam omogočala širok mandat za upravljanje in zagotavljanje varnosti do konca leta 2027, z možnostjo podaljšanja.

Podpredsednik kabineta ministrov Kirgizistana, Edil Bajsalov, je sodeloval na prvem srečanju voditeljev Globalnega zavezništva za boj proti lakoti in revščini v Dohi (Katar). Bajsalov je poudaril, da po svetu stotine milijonov ljudi trpi zaradi lakote, revščine in pomanjkanja, pri čemer je posebej izpostavil potrebo po pomoči palestinskemu narodu.

Članki poročajo, da je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišljala o ponovni uvedbi podzemnih jedrskih poskusov, kar je sprožilo kritike demokratov. Trump je odločitev utemeljeval s poskusi, ki jih izvajajo druge države. Kitajska je ZDA opomnila na zavezo moratoriju na jedrske poskuse in Pogodbi o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. Poročali so tudi o premestitvi jedrskih podmornic bližje Rusiji.

Po izraelskih zračnih napadih na Gazo, v katerih je umrlo več kot 100 Palestincev, je izraelska vojska sporočila, da je premirje ponovno vzpostavljeno. Kot odgovor na napad Hamasa je IDF ciljal na več kot 30 visokih poveljnikov različnih terorističnih skupin v Gazi. Keir Starmer je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelskih napadov, Francija pa poziva k takojšnji obnovitvi premirja.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je opozoril, da je človeštvo zgrešilo cilj Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Guterres ocenjuje, da so uničujoče posledice zdaj neizbežne in da se mora svet preusmeriti na novo podnebno pot.

Sudanska vojska je po dolgem obleganju izgubila ključno mesto El Fašer v Darfurju, s čimer je paravojaški skupini RSF prepustila nadzor nad skoraj celotnim Darfurjem. Združeni narodi so opozorili na poročila o grozodejstvih, ki jih je RSF zagrešila nad civilisti, vključno z usmrtitvami več kot 2000 ljudi. Afriška unija je prav tako obsodila poročana grozodejstva.

V Hanoju je potekala slovesnost podpisa Konvencije ZN proti kibernetski kriminaliteti, znane tudi kot Hanojska konvencija. Generalni sekretar ZN je izrazil močno pričakovanje in zaupanje, da bo Vietnam še naprej ohranjal in spodbujal svojo vlogo pri oblikovanju nove strukture. Avstralski pomočnik ministra za zunanje zadeve in trgovino je poudaril, da ta konvencija prvič omogoča skupen spopad s kibernetsko kriminaliteto.

Generalni sekretar Združenih narodov, Antonio Guterres, je poudaril nujnost reforme Varnostnega sveta ZN. Po njegovih besedah je reforma ključna za ohranjanje globalne varnosti in reda. Guterres je dejal, da Varnostni svet ne bi smel biti povezan s hegemonijami in imperiji, ampak bi moral delovati v korist celotne mednarodne skupnosti. Pozval je k takojšnjim spremembam za zagotovitev učinkovitega delovanja ZN.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval Izrael k nujnemu spoštovanju nedavne odločitve Meddržavnega sodišča (ICJ) glede dostave pomoči v Gazo. ZDA so izrazile nezadovoljstvo z odločitvijo ICJ, ki Izrael obvezuje k olajšanju vstopa pomoči v Gazo.

Generalni sekretar Združenih narodov, Antonio Guterres, je pozval k "boju" proti dezinformacijam o podnebnih spremembah. Odločno je zagovarjal podnebno znanost in podatke, ki po njegovih besedah izpostavljajo svet eksistencialnim nevarnostim podnebnih sprememb.

Predsednik Vietnama Luong Cuong se je v Hanoju sestal z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guterresom, ki je prispel na dvodnevni uradni obisk. Med pogovori je Cuong poudaril, da bo Vietnam še naprej aktivno prispeval k miru, stabilnosti in razvoju v regiji in po svetu. Izpostavil je tudi, da Vietnam ceni podporo ZN pri obnovi in razvoju države po vojni.

Posebna poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese je objavila poročilo, v katerem trdi, da je več kot 60 držav medežnikov pri genocidu v Gazi. Stotine judovskih osebnosti in Izraelcev je pozvalo Združene narode in svetovne voditelje, da Izrael pozovejo na odgovornost za ravnanje s Palestinci v Gazi. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da suverenost nad Palestino pripada izključno palestinskemu narodu in PLO.

Mednarodno sodišče (ICJ) je odločilo, da je Izrael dolžan olajšati dostavo pomoči v Gazo in zagotoviti osnovne življenjske potrebščine Palestincem. Sodišče je poudarilo, da mora Izrael omogočiti delovanje nepristranskim humanitarnim organizacijam, kot je Rdeči križ, in pomoč tretjim državam. Pakistan je obsodil obnovljene izraelske napade v Gazi in pozval mednarodno skupnost k ukrepanju.

Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je izjavil, da je v prihodnjih letih neizogibno, da bo svet presegel cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Guterres je to dejal pred Svetovno meteorološko organizacijo v Ženevi in poudaril, da prizadevanja za omejitev segrevanja ne bodo uspešna.

Minister za zunanje zadeve Marko Đurić je sodeloval na redni seji Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku, kjer so obravnavali poročilo generalnega sekretarja ZN o delu UNMIK-a. Seja je bila na zahtevo Rusije posvečena razpravi o situaciji na Kosovu.

Iran, Rusija in Kitajska so v skupnem pismu generalnemu sekretarju Združenih narodov potrdile prenehanje veljavnosti resolucije Varnostnega sveta ZN 2231, ki se nanaša na iranski jedrski program. S tem so zavrnile evropske poskuse ponovne uvedbe sankcij proti Iranu.