Rusija gradi jedrske ledolomilce in poudarja svojo edinstvenost
Vladimir Putin je proslavil začetek gradnje novega jedrskega ledolomilca 'Stalingrad'. Rusija s tem utrjuje svoje zahteve po arktičnih virih.
Vladimir Putin je proslavil začetek gradnje novega jedrskega ledolomilca 'Stalingrad'. Rusija s tem utrjuje svoje zahteve po arktičnih virih.
Politični strokovnjaki so izpostavili, da je gradnja ledolomilca »Stalingrad« pomemben simbol ruskih tehnoloških kompetenc in prevlade v Arktiki. Uvedba novih ledolomilcev projekta 22220 naj bi imela podoben učinek kot izgradnja Sueškega in Panamskega kanala, saj bo Severna morska pot postala najhitrejša trgovska pot.
Rusija in Kitajska krepita vohunjenje v arktični regiji Kanade, pri čemer ciljata na vlado in zasebni sektor, je v letnem poročilu o grožnjah, s katerimi se sooča država, dejal vodja kanadske obveščevalne službe (CSIS) Dan Rogers. Kanadska vlada načrtuje povečanje naložb v regiji, bogati s kritičnimi minerali. Poleg novih ledolomilcev razmišljajo o nakupu približno deset patruljnih podmornic.
Intenziven snežni metež, ki ga je povzročil arktični zrak, je ustvaril nevarne razmere za potovanje v regiji Velikih jezer v ZDA. Rekorden mraz je še dodatno poslabšal situacijo.
Združene države Amerike se pripravljajo na izjemno hladen arktični zrak, ki naj bi državo zajel ta konec tedna. Pričakujejo se rekordno nizke temperature, ki jih niso zabeležili že od 19. stoletja, in prvi sneg letošnje sezone. Nekatere regije bi lahko doživele najhladnejši november v zadnjih 150 letih.
Minister za razvoj Daljnega vzhoda in Arktike, Aleksej Čekunkov, je obiskal interaktivno razstavo o Daljnem vzhodu v nacionalnem centru "Rusija". Razstava prikazuje priložnosti za turizem, izobraževanje, delo in življenje v tej ruski makroregiji preko interaktivnih con in umetniških objektov.
Ukrajina je uvedla sankcije proti 36 ruskim podjetjem, ki se ukvarjajo s pridobivanjem naravnih virov v Arktiki. Omejitveni ukrepi so prizadeli tudi 18 fizičnih oseb. Odlok je bil objavljen na uradni spletni strani kabineta predsednika Volodimirja Zelenskega.
Generalni sekretar Nata je izrazil zaskrbljenost zaradi "nikoli prej videnega" povečanja sodelovanja med Rusijo in njenimi zavezniki, vključno z Iranom.
Vladimir Putin je naročil pripravo predlogov za morebitne jedrske poskuse, s poudarkom, da bo Rusija to storila le, če bodo to storile tudi ZDA. Priprave naj bi potekale na Arktiki. Iranski strokovnjak je izjavil, da se Rusija pripravlja na revizijo jedrske doktrine odvračanja. Putin je tudi izjavil, da poseduje dokumente, ki dokazujejo, da zahodne službe želijo destabilizirati Rusijo, in da so lažne informacije orožje, ki ga uporabljajo sovražniki Rusije.
Vladimir Putin je v Kremlju nagradil razvijalce strateške rakete 'Burevestnik' in podvodnega aparata 'Posejdon'. Poudaril je, da 'Posejdon' lahko potopi do tisoč metrov globoko, 'Burevestnik' pa po dosegu prekaša vse druge raketne sisteme na svetu. Sistemi bodo pomagali pri razvoju obrambne industrije, civilnih področij in gradnji objektov. Napovedal je tudi, da bo raketa 'Sarmat' kmalu vključena v bojno dežurstvo. Putin je še dejal, da Rusija razvija svoj jedrski potencial, vendar ne želi nikogar ustrahovati.
Ruski tanker za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) Buran, del t. i. flote v senci, se sooča z vse debelejšim morskim ledom na severni morski poti. To poudarja tveganja, s katerimi se sooča Moskva pri ohranjanju arktičnega izvoza energije, ko nastopi zima. Plovilo je del flote tankerjev, ki delujejo zunaj zahodnih zavarovalnih in sledilnih sistemov, potem ko so sankcije omejile ruski izvoz energije. Zaradi sankcioniranih plovil UZP, ki prevažajo utekočinjeni zemeljski plin iz ruskega sankcioniranega projekta Arctic LNG 2, prihaja do težav z zgodnjim zimskim ledom na severni morski poti, dobave na Kitajsko iz ruske izvozne tovarne pa bi se lahko zmanjšale, ko se temperature na Arktiki močno znižajo.
Donald Trump je označil rusko testiranje jedrskega orožja za "neprimerno" in pozval Putina, naj konča vojno v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu. Medtem je Ukrajina izvedla obsežen napad z droni na Brjansk, pri čemer je umrla ena oseba, pet pa je bilo ranjenih. Ruska zračna obramba naj bi sestrelila približno 30 dronov nad Moskvo.
Vladimir Putin je sporočil, da je Rusija uspešno preizkusila novo jedrsko križarsko raketo in se približuje njeni namestitvi v arzenalu oboroženih sil. Po Putinovih besedah naj bi raketa dosegla katero koli tarčo na svetu.
Norveški obrambni minister Tore Sandvik je opozoril, da Rusija pod vodstvom Vladimirja Putina krepi svojo vojaško prisotnost v Arktiki, še posebej na polotoku Kola. Rusija naj bi tam kopičila jedrsko orožje in bojne podmornice, kar po mnenju Norveške kaže na priprave na morebitni konflikt z Natom. Povečana koncentracija orožja in vojaške opreme je opažena v času naraščajočih napetosti med Rusijo in zvezo Nato.
Ruske sile so izvedle napad na rudnik premoga v regiji Dnipropetrovsk v Ukrajini. Zaradi napada je bilo treba evakuirati 192 rudarjev. Napad se je zgodil tik pred začetkom kurilne sezone, kar dodatno obremenjuje ukrajinsko energetsko infrastrukturo. V Černigovu poročajo o izpadih električne energije.
Na zasedanju Parlamentarne skupščine zveze NATO v Ljubljani je slovenski premier Robert Golob poudaril, da vidi vse države Zahodnega Balkana kot del evroatlantske integracije, ter pozval k večji aktivnosti zveze NATO in EU v regiji. Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte pa je izjavil, da bi morale države članice za ohranitev varnosti nameniti 3,5 odstotka svojega BDP-ja za obrambo. Opozoril je tudi, da lahko ruske rakete nove generacije v nekaj minutah dosežejo evropske prestolnice.
Globalno segrevanje in krčenje gozdov sta potisnila arktične tjulnje in več kot polovico vrst ptic po svetu bližje izumrtju, opozarja IUCN. Tri vrste arktičnih tjulnjev – kapucar (Cystophora cristata), bradati tjulenj (Erignathus barbatus) in grenlandski tjulenj (Pagophilus groenlandicus) – so vse bolj ogrožene, saj se njihov ledeni dom manjša. Stanje ptic je prav tako zaskrbljujoče, saj se populacije 61 % vrst zmanjšujejo zaradi izgube habitata.
Predsednik ZDA Donald Trump in finski predsednik Alexander Stubb sta sklenila dogovor, v skladu s katerim bodo ZDA kupile 11 ledolomilcev, s čimer želijo okrepiti svojo prisotnost v Arktiki. Štiri plovila bodo izdelana na Finskem, sedem pa v ZDA. Trump je poudaril Finsko strokovnost pri gradnji teh plovil. Osebni odnos med Trumpom in Stubbom, ki sta si blizu tudi prek golfa, je pripomogel k sklenitvi tega sporazuma, ki naj bi bil vreden približno 6 milijard dolarjev.
Kitajska ladjarska družba za kontejnerski prevoz Sea Legend bo ta teden odprla prvo neposredno pot do Evrope preko Arktike. Nova pot bo skoraj prepolovila čas ekspresne dostave med Kitajsko in Evropo. Prva ladja bo po severni morski poti odposlana 24. septembra. Ladja za prevoz kontejnerjev, Istanbul Bridge, je že zaključila natovarjanje v pristanišču Ningbo Zhoushan.
Rusija in Kitajska nadaljujeta z načrti za izgradnjo plinovoda, ki bo povezoval državi in Moskvi ponudil gospodarsko podporo v času zahodnih sankcij. Vladimir Putin je poudaril, da imata državi podobne vrednote in da se njuni gospodarstvi dopolnjujeta. Rusija bo odgovorila na kitajsko odločitev o odpravi vizumov z enako potezo, kar bo olajšalo potovanja med državama. Dogovorjeno je bilo tudi povečanje dobave plina Kitajski.
Rusija je začela pionirski projekt prevoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Arktike v Azijo z uporabo jedrskih podmornic. Inštitut Kurčatov sodeluje s podjetjem Gazprom pri premagovanju arktičnih izzivov in zagotavljanju učinkovitega prevoza. Podmornice naj bi zagotavljale večjo varnost in učinkovitost v primerjavi z drugimi načini prevoza. Poleg tega Rusija posodablja arktična oporišča iz hladne vojne in namešča napredne jedrske podmornice, ki se lahko izognejo radarjem pod arktičnim ledom, kar kaže na njene strateške ambicije v Arktiki.
Vladimir Putin je izjavil, da Rusija nima več "sovražnih držav" in pohvalil Donalda Trumpa. Brazilski predsednik je kritiziral Trumpa zaradi vmešavanja v notranje zadeve. Trump je Putinu dal "par tednov" in napovedal, da bo v dveh tednih razkril stališče ZDA glede vojne v Ukrajini, vključno z možnostjo sankcij ali umika.
Rusija je pretekli mesec izvedla obsežne vojaške vaje na Arktiki, kar kaže na velik pomen tega območja za predsednika Putina.
Ukrajinski predsednik Zelenski je pojasnil Trumpu, zakaj Ukrajina ne more sprejeti ruskih zahtev po odstopu ozemlja. Trump je izjavil, da je zmaga v vojni brez napada na agresorsko državo težka, če ne nemogoča. Podpredsednik JD Vance se je pojavil v ruskih državnih medijih zaradi svojih izjav o Putinu. Papež Leo XIV je pozval k svetovnemu postu in molitvi 22. avgusta za mir v vojnih območjih, kar sovpada z diplomatskimi prizadevanji Donalda Trumpa.
V Finski so slovesno začeli gradnjo nove kanadske ledolomilke, imenovane Polar Max, ki bo okrepila obrambo Arktike. Na slovesnosti ob rezanju jekla so bili prisotni visoki predstavniki, kar označuje pomemben korak v smeri krepitve kanadske prisotnosti in zmogljivosti v arktični regiji. Nova ledolomilka bo ključnega pomena za zagotavljanje varnosti in suverenosti Kanade v Arktiki.
Nove študije opozarjajo, da hitro taljenje antarktičnega ledu povzroča nepopravljive podnebne spremembe, ki lahko povzročijo dvig morske gladine za več metrov, spremembe v morskih tokovih in izgubo morskega življenja. Povečano število turistov in raziskovalnih projektov dodatno obremenjuje Antarktiko z onesnaževanjem, kar poslabšuje že tako kritično situacijo.
Znanstveniki so potrdili, da se je taljenje morskega ledu na Arktiki v zadnjih 20 letih dramatično upočasnilo. Po letu 2005 ni bilo statistično pomembnega zmanjšanja obsega ledu. Raziskovalci menijo, da je to presenetljivo glede na emisije ogljika, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, in domnevajo, da gre za začasen predah zaradi naravnih ciklov oceanskih tokov.
Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.
Ruska mornarica je v aktivno službo uradno sprejela "Knez Požarski", najnovejšo jedrsko podmornico razreda Borei-A. Slovesnosti ob vključitvi plovila, oboroženega z balističnimi raketami z jedrskimi konicami, se je udeležil tudi predsednik Vladimir Putin. Podmornica, ki naj bi patruljirala po Atlantiku in Arktiki, predstavlja ključen korak v modernizaciji ruskih strateških sil in je osma podmornica razreda Borej, ter peta iz modernizirane serije Borej-A.
Helene in Thomas Hoffmann iz Bremerhavna sta se posvetila nenavadnemu hobiju: konzerviranju ledenih kristalov. Številni izjemno lepi primerki so bili zbrani na ekspedicijah na Antarktiki in Arktiki. Njuno delo, ki vključuje ovekovečenje snežink, so povzeli različni nemški mediji, vključno z zeit.de, stern.de, wiesbadener-kurier.de in nordbayern.de.
Združene države Amerike so avgusta izvedle vojaške vaje v Arktiki. Vaje, ki so potekale od 1. do 31. avgusta, sta skupaj organizirala NORAD in severno poveljstvo.
Evropo je zajel nenavaden vremenski pojav, ki povzroča velike temperaturne razlike: medtem ko Skandinavijo in Arktiko zajemajo visoke temperature, se južni deli Evrope ohlajajo. Velika Britanija naj bi bila deležna vročinskega vala, ki bi lahko prinesel temperature do 30 stopinj Celzija, kar bi lahko rešilo poletje. Napovedi za leto 2025 sicer napovedujejo najtoplejši avgust z možnostjo vročine do 37 stopinj. Medtem se jugovzhodna Evropa po vročinskem valu počasi ohlaja zaradi severnega zračnega toka, ki prinaša olajšanje prebivalcem in gasilcem, medtem ko se na Islandiji v severnih in vzhodnih delih države krepijo južni vetrovi, ki prinašajo zmerne temperature.
Novejše raziskave so potrdile, da se raven trifluoroocetne kisline (TFA) povečuje v zračnih padavinah po vsem svetu. Ta kemikalija se ne razgrajuje v naravi in je bila že odkrita v pitni vodi, tleh ter človeški krvi, kar vzbuja zaskrbljenost ekologov glede potencialne neuporabnosti vodnih virov že do leta 2025.
Danska je naredila pomemben korak pri krepitvi svoje nacionalne obrambe in nadzornih zmogljivosti na Arktiki z nakupom štirih brezpilotnih letal MQ-9B SkyGuardian. Ti sistemi, namenjeni nadzoru Arktike, naj bi bili dobavljeni med letoma 2028 in 2029, sledil pa bo proces certificiranja.
Nemčija in Norveška sta se dogovorili, da bosta okrepili pomorski nadzor v strateških območjih, vključno s Severnim Atlantikom, pomorskim koridorjem GIUK (Grenlandija-Islandija-Velika Britanija) ter Severnim in Baltskim morjem. Razlog za to odločitev so domnevno povečane ruske grožnje in naraščanje sumljivih incidentov v vodah, ki mejijo na ti državi članici Nata, od začetka vojne v Ukrajini februarja 2022. Povečane napetosti in boj za nadzor nad Arktiko nakazujejo na potencialno novo oboroževalno tekmo, kar dodatno zaostruje že tako krhko varnostno ravnotežje.
Medtem ko se Skandinavija in južna Evropa soočata z vročinskim valom, ki je na Arktiki prinesel temperature do 32 stopinj Celzija, se Nemčija pripravlja na močne nevihte. Po mnenju meteorologa Dominika Junga se je poletje preselilo na sever, kar pušča Nemčijo v območju nestabilnega vremena. Posebej izstopajo temperature v finskem delu Laponske, kjer je topleje kot v Nemčiji.
Ruski predsednik Vladimir Putin je postal risani lik, ki otroke uči zavračanja Zahoda, kar kaže na razširitev ruske propagande na najmlajše. Medtem se je Rusija utrdila v Arktiki, zaradi česar je Nemčija iskala sodelovanje z Norveško za krepitev obrambe pred Rusijo. Poudarjena je bila tudi potreba po protiletalski obrambi za Ukrajino in verodostojnem odvračanju v Evropi zaradi Putinovih dejanj.
Arktika se zaradi podnebnih sprememb intenzivno zeleni, kažejo šokantne fotografije, posnete pozimi, ki razkrivajo obsežno taljenje snega in cvetenje vegetacije. Na norveškem Svalbardu so znanstveniki letos pozimi zabeležili izjemno visoke temperature, obsežno taljenje snega in cvetenje rastlinja, kar so vse jasni simptomi globalnega segrevanja. Študija, objavljena v Nature Communications, poudarja, kako hitro se spreminjajo arktične zime. Februarja 2025 je Svalbard prizadel dež, odtajanje tundre in zbiranje talne vode, kar preoblikuje polarne ekosisteme.