APDEJT.si

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je zavrnila izjave armenskega premierja Nikola Pašinjana o vzrokih za armenski genocid. Pašinjan je namreč za zgodovinske težave med Turki in Armenci okrivil KGB, sovjetsko tajno službo, vendar je Zaharova opozorila na časovno neskladnost, saj je bil KGB ustanovljen šele štirideset let po začetku genocida.

Papež Leon XIV. je na Trgu svetega Petra razglasil sedem novih svetnikov Katoliške cerkve, med njimi tri ženske in štiri moške. Med njimi so prvi svetnik iz Papue Nove Gvineje in nekdanji satanist. Kanonizacija je zadnji in najpomembnejši korak na poti k svetosti v Katoliški cerkvi.

V Azerbajdžanu 17. oktobra praznujejo dan mesta Füzuli, ki ga je azerbajdžanska vojska pod vodstvom vrhovnega poveljnika Ilhama Alijeva leta 2020 osvobodila med drugo karabaško vojno. Mesto je bilo pod armensko okupacijo od leta 1993, osvoboditev pa simbolizira prelomnico v konfliktu in omogoča hitro obnovo regije, kar odraža odločnost azerbajdžanske vlade.

V azerbajdžanskem mestu Hankendi so varnostne sile preprečile oborožen napad. Po navedbah azerbajdžanskih oblasti je bil aretiran 58-letni napadalec armenskega porekla, ki je poskušal izvesti napad s strelnim orožjem in ročnimi bombami na dogodek v mestu. Med poskusom aretacije je napadalec vrgel tri ročne bombe in streljal na policiste, pri čemer je bil en policist ranjen. Napadalec je bil med spopadom ranjen in prijet.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je zavrnil obtožbe izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da s podporo priznanju palestinske države spodbuja antisemitizem. Macron je v odprtem pismu poudaril, da se boj proti antisemitizmu ne sme zlorabljati. Spor se je razplamtel po Macronovi izjavi, da bo Francija priznala Palestino.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v podcastu presenetljivo priznal genocid nad Armenci, ki se je zgodil pred 110 leti v Osmanskem cesarstvu. S tem je postal prvi izraelski premier, ki je uradno priznal ta dogodek. Izrael se je doslej izogibal priznanju zaradi odnosov s Turčijo, ki ne priznava genocida. Odnosi med državama so trenutno precej napeti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je razjezil Turčijo, ko je množične pokole Armencev v času otomanskega cesarstva označil za genocid. Turško zunanje ministrstvo je Netanjahuja obtožilo političnega izkoriščanja tragedij za prikrivanje zločinov.

V Izraelu so potekali množični protesti, na katerih so ljudje zahtevali takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in izpustitev talcev. Protestniki so blokirali avtoceste in se zbrali pred uradom premierja Netanjahuja. Medtem ko se nadaljujejo pogovori o premirju, protestniki kritizirajo vlado zaradi ignoriranja Hamasovega odziva na predlog o premirju. Nekateri viri v vladi menijo, da je Hamasov odziv le trik. Sočasno izraelske sile nadaljujejo z napadi v Gazi, kar dodatno zaostruje napetosti.

Izraelski zračni napadi z droni v bližini Damaska so po poročanju sirskih državnih medijev zahtevali življenja najmanj šest sirskih vojakov. Napadi so se zgodili v torek blizu Kisweha, tik pred glavnim mestom. Po navedbah sirskega observatorija za človekove pravice so bili ubiti najmanj trije vojaki.

Giorgia Meloni je pozvala Izrael, naj ustavi napade in vojaško okupacijo Gaze, konča širitev naselbin na Zahodnem bregu in omogoči dostop pomoči v Gazo. Hkrati se krepi gibanje BDS, ki poziva k bojkotu, dezinvestiranju in sankcijam proti Izraelu, pridružujejo pa se mu tudi zdravniki in filmski ustvarjalci. Pojavljajo se tudi očitki o sovraštvu do tistih, ki branijo Izrael. Meloni se je v Riminiju soočila s kritikami glede reforme pravosodja in poudarila, da jo bo nadaljevala kljub politiziranim sodnikom.

V Izraelu, predvsem v Tel Avivu, je na ulice stopilo na stotisoče ljudi, ki zahtevajo takojšnjo izpustitev izraelskih talcev, ki jih zadržuje Hamas v Gazi, in konec vojne v Gazi. Protestniki pritiskajo na premierja Netanjahuja, ki ga obtožujejo sabotiranja dogovora o izpustitvi talcev, in njegovo vlado, da sprejmejo ukrepe za dosego premirja in osvoboditev ujetnikov. Protesti potekajo že skoraj dve leti, saj vojna v Gazi traja že dolgo časa.

ZDA so zvišale carine na indijske izdelke na 50 %. Ciprska podsekretarka za evropske zadeve, Marilena Rauna, je zaključila obisk v Kišinjovu. Human Rights Watch (HRW) je kritiziral dogovore EU z Mavretanijo zaradi kršitev pravic migrantov, ki so poročali o nečloveških razmerah v centrih za pridržanje.

Armenska nacionalna koordinacijska komisija Amerike (ANCA) je pozdravila sprejetje resolucij v ameriškem senatu in predstavniškem domu, ki obsojajo preganjanje kristjanov, vključno z etničnim čiščenjem Armencev iz Artsakha s strani Azerbajdžana. Senatorka Josh Hawley je vložila resolucijo S.Res.327, medtem ko je 87 članov kongresa pozvalo Trump-Vancejevo administracijo k zagotovitvi varne vrnitve Armencev v Artsakh. Te resolucije poudarjajo pomembnost kolektivne in zaščitene vrnitve pregnanih Armencev v njihovo domovino.

Dennis Yu, izvršni direktor digitalnega marketinškega podjetja BlitzMetrics, je izrazil navdušenje nad obnovo in rekonstrukcijo Agdama, ki sta bili izvedeni v samo petih letih. Medtem je Şəhla Talıbova na sojenju v Bakuju opisala, kako je bila leta 1988 deportirana iz svoje domovine v Armeniji in se nato naselila v okrožju Šuša, potem ko je dva dni preživela v gozdu, preden ji je uspelo priti do Agdama.