APDEJT.si

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Ministrica za delo Bärbel Bas (SPD) je napovedala ukrepe za zmanjšanje birokracije na področju varnosti pri delu. Na seji vlade je predstavila predloge za zmanjšanje birokracije pri varnosti pri delu ter za posodobitev in nadaljnjo digitalizacijo uprave za delo, s ciljem učinkovitejše in digitalne uprave za delo in socialo.

Ministrica za delo Bärbel Bas je predložila prvi osnutek zakona o reformi državljanske podpore, ki razkriva, da ne bo prinesla znatnih prihrankov, kot je bilo pričakovano. Namesto tega se uvaja strožje sankcije. Reforma bo državljansko podporo preoblikovala v osnovno socialno pomoč (Grundsicherung).

Notranji minister Nemčije, Dobrindt, se je znašel pod plazom kritik s strani SPD glede njegovih predlogov o uvedbi neomejenega pripora za deportacijo kriminalcev in nevarnih posameznikov. SPD meni, da je takšen ukrep protiustaven. Hkrati pa se pripravlja sporazum o vračanju oseb s Talibanom.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je ustanovila lastno komisijo, ki bo pripravila predloge za reformo socialne države, s čimer konkurira vladni komisiji za socialne reforme. Vodja SPD, Bärbel Bas, je napovedala, da bodo prvi rezultati komisije znani najkasneje januarja. Poleg tega je Basova obljubila rešitev glede državljanske podpore v naslednjih dveh tednih.

Generalni sekretar CDU Carsten Linnemann je pozval nemško vlado k obsežnim socialnim reformam po vzoru nekdanjega kanclerja Gerharda Schröderja in njegove Agende 2010. Linnemann meni, da je čas za ukrepanje in ne le za govorjenje, pri čemer se strinja s šefom SPD Larsom Klingbeilom, ki prav tako poudarja pomen reform. Razprava o potrebnih reformah v Nemčiji se tako zaostruje, saj se tako CDU kot SPD strinjata o nujnosti sprememb.

Od leta 2026 naj bi osebe z višjimi dohodki plačevale višje socialne prispevke. Meja dohodka, do katere se plačujejo socialni prispevki, se bo določala letno, glede na razvoj plač. Načrt vključuje dvig meje za prispevke za pokojninsko zavarovanje, kar bo vplivalo na mnoge ljudi z visokimi dohodki.

Pred vrhom med CDU in SPD je kancler Friedrich Merz (CDU) pritisnil na ministrico za socialne zadeve Bärbel Bas (SPD) s predlogom za pet milijard evrov prihrankov pri denarni pomoči državljanom. Podpredsednica frakcije SPD Dagmar Schmidt je poudarila, da je socialna država pogoj za močno gospodarstvo, s čimer se odziva na Merzove zahteve po zmanjšanju socialnih prejemkov.

Podpredsednik nemškega parlamenta Omid Nouripour (Zeleni) je predlagal, da bi zaradi pogostih volitev v Nemčiji, ki po njegovem mnenju povzročajo "brezmejnost" v politiki, združili vse deželne volitve na en dan, hkrati pa podaljšali mandat Bundestaga na pet let. S tem bi po njegovem mnenju zmanjšali pritisk in omogočili bolj premišljeno politiko. Predlog sicer naleti na precej ovir.

Robert Habeck je uradno zapustil Bundestag 1. septembra. Po odhodu se bo posvetil raziskovanju, poučevanju in se začasno umaknil v tujino. Na njegovo mesto je stopila 26-letna študentka Mayra Vriesema iz Schleswig-Holsteina.

Nemška zvezna ministrica za delo in socialne zadeve, Bärbel Bas (SPD), je imenovala komisijo, ki bo do konca leta 2025 pripravila predloge za reforme socialnih prejemkov, vključno z denarno pomočjo za državljane, stanovanjskim dodatkom in otroškim dodatkom. Cilj reform je posodobiti socialno državo, zmanjšati birokracijo in povečati učinkovitost ter digitalizacijo socialnih storitev. Komisija naj bi predloge predstavila do konca leta 2025.

Nemška vlada, pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza (CDU), se sooča z notranjimi spori glede dobave orožja Izraelu. Medtem ko je Merz odredil delno ustavitev dobav, politikolog Carlo Masala meni, da ima ta poteza le simboličen pomen in ne bo bistveno vplivala na vojaške zmogljivosti Izraela. Po drugi strani pa so se pojavili ostri odzivi, predvsem iz vrst CSU, ki opozarjajo, da se Nemčija ne sme 'soodgovorna'. Predsednica parlamenta Bärbel Bas svari pred takšnimi potezami.

Generalni sekretar Združenih narodov, Guterres, je obsodil ciljno ubijanje novinarjev v Gazi s strani izraelske vojske in zahteval neodvisno preiskavo. Medtem je bila potrjena smrt novinarjev Al-Džazire, pri čemer izraelska vojska trdi, da je bil eden izmed njih operativni član Hamasa. Poročanje iz Gaze je izjemno nevarno, primer novinarja Al-Sharifa pa kaže na resne kršitve mednarodnega prava.

Voditeljica SPD Bärbel Bas je izjavila, da je neuspešna izbira sodnika Frauke Brosius-Gersdorf pustila rane in da vidi "znatno potrebo po pogovoru" z Unijo. Dodala je, da je zaupanje v vodjo poslanske skupine Unije Jensa Spahna zaradi afere omajano.

Nemška vlada je sprejela obsežen pokojninski paket, ki vključuje zagotavljanje stabilne ravni pokojnin do leta 2031 in širitev materinskega dodatka. Stroški bodo v celoti financirani iz državnega proračuna in s tem bremenijo davkoplačevalce. Poleg tega je vlada potrdila financiranje za Deutschlandticket do leta 2026.

Zvezni kabinet je sprejel predlog zakona o tarifni zvestobi, ki ga je pripravila ministrica za delo Bas. Vlada napoveduje boj proti delu na črno.

Nemški kabinet je med poletnim premorom obravnaval prvi koalicijski predlog zakona o zagotavljanju stabilne pokojninske ravni do leta 2031, ki ga je predložila ministrica Bärbel Bas. Razpravljali so tudi o širitvi materinske pokojnine ter o temah, kot so tarifna zvestoba, boj proti delu na črno in prihodnost »Deutschlandticket«.

Ministrica za delo Bärbel Bas (SPD) je zavrnila predlog vodje CSU Markusa Söderja o ukinitvi Bürgergelda za ukrajinske begunce. Tudi berlinski finančni senator Evers je kritičen do Söderjevega predloga in meni, da bi se morali osredotočiti na širšo sliko.

Nemška zvezna ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche je sprožila kritike s svojim pozivom Nemcem, naj delajo dlje in več. Njen predlog o daljši delovni dobi je zavrnila zvezna ministrica za delo Bärbel Bas ter predsednica vlade MV Manuela Schwesig, ki je predstavila svojo alternativno vizijo.

Nemška ministrica za delo Bärbel Bas (SPD) je predstavila osnutka zakonov, ki naj bi uvedla obvezno plačilo po kolektivni pogodbi za podjetja, ki izvajajo zvezna javna naročila. Ta poteza je naletela na kritike, predvsem s strani malih podjetij, ki opozarjajo na povečane obremenitve. Hkrati želi ministrica Bas povečati privlačnost pokojninskih shem in spodbuditi več zaposlenih k varčevanju za pokojnino. Cilj je izboljšati zakonske pokojnine z davčnimi spodbudami in zmanjšanjem birokracije.

Nemška zvezna vlada je v osnutku zakona, ki sta ga pripravila ministrstvi za delo in gospodarstvo, določila, da bodo podjetja, ki želijo pridobiti zvezna javna naročila, morala plačevati zaposlenim po tarifnih pogodbah. Namen zakona je zagotoviti poštene plače in preprečiti uničujočo konkurenco. Izjema pri uveljavljanju tarifnih pogodb naj bi veljala za gradbene pogodbe, povezane z vojašnicami.