APDEJT.si

Podnebni aktivisti so ostro kritizirali pomanjkanje pomembnih dogovorov na podnebni konferenci Združenih narodov COP30 v Belému v Braziliji. Čeprav so se pogajalci zavezali k večjemu financiranju držav za prilagajanje na ekstremne vremenske razmere, končni dogovor ne vključuje jasnih podrobnosti o postopni opustitvi fosilnih goriv ali krepitvi nezadostnih načrtov držav za zmanjšanje emisij. Kljub ustanovitvi prostovoljne platforme za pospešitev podnebne zaščite in novega sklada za zaščito deževnega gozda, ni bilo doseženo soglasje o akcijskem načrtu, niti konkretni cilji za opustitev premoga, nafte in plina.

Konferenca Cop30 v Braziliji je dosegla napredek pri financiranju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vendar so ključne države blokirale prizadevanja za opustitev fosilnih goriv. Brazilski sklad za tropske gozdove je prejel pomembna sredstva, odsotnost Združenih držav pa je bila opazna. Kljub izzivom so pogovori poudarili nujnost podnebnih ukrepov. Skupna izjava, sprejeta brez sodelovanja ZDA, ohranja krhko podnebno sodelovanje za globalni jug. Rusija in Savdska Arabija sta imeli velik vpliv na končno besedilo.

Po sporu zaradi izjave nemškega politika Friedricha Merza (CDU) o brazilskem mestu Belém ob Amazonki, se je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva pobotal z njim in obljubil, da bo ob obisku Nemčije poskusil nemško kuhinjo, vključno s kislim zeljem, svinjsko kračo in klobasami.

Podnebna konferenca ZN COP30, ki jo je gostila Brazilija, se je končala z razočaranjem, saj so se številni veliki udeleženci upirali sprejetju ambicioznih ciljev. Kljub prizadevanjem Brazilije, da bi bila to 'COP resnice', so bili doseženi le skromni rezultati.

Podnebna konferenca COP30 v Belemu je razkrila, da podnebna diplomacija še vedno trpi zaradi nepreglednosti, geopolitičnih interesov in pomanjkanja odgovornosti s strani vlad globalnega severa, vključno z Evropsko unijo. Barbara Kvac iz Focusa je poudarila, da vrh ni prinesel pričakovane resnice in ukrepanja.

Podnebna konferenca v Belému v Braziliji se je končala brez dogovora. Približno 200 držav se ni uspelo dogovoriti o načrtu za opustitev uporabe premoga, nafte in plina.

Na podnebni konferenci ZN (COP30) v Belemu so predstavniki držav potrdili Belemski paket zaključnih sklepov, ki pa ne vključuje načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta izid je bil dosežen kljub prizadevanjem za ambicioznejše podnebne zaveze.

Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Friedrich Merz, ki ni kancler ampak politik CDU, se je po valu ogorčenja v Braziliji zaradi svoje izjave o Belému pobotal z brazilskim predsednikom Lulo da Silva. Merz je pred dvema tednoma obiskal amazonsko metropolo Belém in izrazil željo, da bi jo hitro zapustil.

Podnebna konferenca ZN COP30 v brazilijskem Belemu se je zaključila s potrditvijo Belemskega paketa, ki ne vključuje načrta za prehod od fosilnih goriv. Brazilija se je zavezala, da bo ločeno od Združenih narodov vodila pobudo za načrt odprave fosilnih goriv in deforestacije.

Podnebna konferenca COP30 v Belému v Braziliji se je zaključila s sprejetjem podnebnega dogovora, vendar brez zaveze k opustitvi fosilnih goriv. Približno 200 držav je doseglo le skromen konsenz o podnebnih ukrepih, ki vključuje prostovoljno pobudo za pospešitev prizadevanj za zaščito podnebja.

Nemška vlada je izrazila zaskrbljenost, da bi lahko podnebni vrh Združenih narodov propadel, saj po njihovem mnenju manjka jasen načrt za opustitev uporabe nafte, plina in premoga. Nemčija si prizadeva doseči kompromis.

Brazilija je na podnebni konferenci COP30 predstavila osnutek sporazuma, ki ne vključuje nobene omembe opuščanja fosilnih goriv, zaradi močnega odpora držav proizvajalk. Posledično je COP30 opustila prejšnji osnutek načrta za prehod stran od fosilnih goriv, kar je povzročilo spor glede prihodnosti fosilnih goriv in sprožilo zadnji poskus dogovora o fosilnih gorivih in financah.

Na področju konference ZN o podnebju COP30 v Belému v Braziliji je izbruhnil požar, zaradi katerega so morali evakuirati več deset tisoč udeležencev. Požar je izbruhnil v bližini paviljonov držav v vhodnem območju, a so ga brazilske oblasti uspele spraviti pod nadzor. Evakuacija je prekinila potek pogajanj v ključni fazi konference.

Požar je v četrtek prekinil podnebno konferenco COP30 v mestu Belém v Braziliji. Zaradi požara so morali evakuirati vse udeležence, osebje in novinarje. Konferenca je bila osredotočena na preprečevanje požarov.

V Belému v Braziliji je med podnebnimi pogajanji COP30 izbruhnil požar v paviljonu znotraj kongresnega centra, zaradi česar so evakuirali delegate. Ogenj in dim so bili vidni v predelu paviljona, kar je povzročilo prekinitev pogajanj.

Turčija bo leta 2026 gostila podnebno konferenco ZN (COP31), potem ko je Avstralija v zadnjem trenutku odstopila od kandidature za organizacijo dogodka. Še ni znano, katera država bo vodila pogajanja, dogovor o tem pa naj bi dosegli do konca letošnje konference v brazilskem Belemu.

Na prizorišču podnebne konference COP30 v Belemu je izbruhnil požar v modri coni, kjer so razstavni paviljoni držav. Delegati, vključno s slovensko delegacijo, so morali zapustiti območje konference. Požar je pod nadzorom, vendar se pričakuje, da se bodo pogajanja zavlekla.

V brazilskem mestu Belém, kjer potekajo podnebni pogovori COP30, je izbruhnil požar. Zaradi požara so evakuirali udeležence in prekinili pogajanja. Ogenj je izbruhnil v enem od paviljonov, kar je povzročilo paniko med delegati. Generalni sekretar ZN je pozval k dogovoru kljub prekinitvi.

Turčija si je zagotovila gostiteljstvo podnebnega vrha COP31 po dvoletnem diplomatskem prizadevanju z Avstralijo. Avstralija bo vodila pogajanja med vladami na konferenci.

Na podnebni konferenci v Belému si svetovna skupnost prizadeva doseči dogovor o načrtu za opustitev premoga, nafte in plina. Evropska unija je povečala pritisk za dosego tega cilja.

Predsednik CDU Friedrich Merz je z omalovažujočimi komentarji o brazilskem mestu Belém sprožil ogorčenje, na kar se je odzval brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva. Lula je Merza označil za togega Nemca in poudaril potrebo po ambicioznih podnebnih ukrepih na konferenci COP28.

Nemški kancler Friedrich Merz je po vrnitvi s podnebnega vrha ZN COP30 v Belemu povzročil diplomatski spor, ko je izjavil, da si noben od novinarjev, ki so ga spremljali v Braziliji, ne bi želel ostati tam.

Izjava Friedricha Merza o mestu Belém v Braziliji je sprožila val ogorčenja, brazilski predsednik Lula pa je ostro kritiziral nemškega kanclerja. Merz je pohvalil Nemčijo, medtem ko je bil kritičen do Beléma, kar je povzročilo burne odzive v Braziliji. Zvezna vlada je kasneje poskušala omejiti škodo.

Minister za prostorsko načrtovanje, urbanizem in državno premoženje Slaven Radunović je na 30. konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému v Braziliji poudaril, da je pravičen prehod neposredno povezan s prostorskim načrtovanjem. Radunović je izpostavil, da se države po vsem svetu soočajo s podobnimi izzivi pri pospeševanju podnebnih ukrepov in zaščiti skupnosti, hkrati pa ustvarjajo nove razvojne priložnosti.

Predsedstvo podnebnega vrha COP30 v brazilskem Belemu je objavilo prvi osnutek zaključnih odločitev, ki vključuje možnost potrditve načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta korak bi bil pomemben napredek glede na dogovor iz Dubaja.

Pred uradnim zaključkom podnebne konference ZN v Belému je brazilsko predsedstvo objavilo prvi osnutek resolucij, imenovan "Global Mutirão". Devet strani dolgo besedilo, ki se nanaša na koncept skupnih prizadevanj brazilskih staroselcev, vsebuje še veliko različnih, deloma protislovnih možnosti glede spornih tem. Brazilski predsednik Luis Inácio Lula da Silva se bo konference udeležil ponovno, da bi pospešil pogajanja o financiranju podnebnih sprememb in opustitvi fosilnih goriv.

Avstrija se je v indeksu podnebne učinkovitosti CCPI 2026 močno poslabšala, saj je padla s 23. na 35. mesto. Poročilo, objavljeno na COP30 v Belemu, kaže, da je Danska ponovno na prvem mestu, sledita ji Velika Britanija in Maroko. Prva tri mesta ostajajo prazna, ker nobena država ni dovolj zgledna pri varstvu podnebja. Avstrija je s to uvrstitvijo v globalnem povprečju in se šteje za državo z nizko učinkovitostjo.

Nemški okoljski minister Carsten Schneider (SPD) je na podnebni konferenci Združenih narodov (COP30) v Belému obljubil dodatnih 60 milijonov evrov za pomoč državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe. Sredstva so namenjena globalnemu skladu za prilagajanje podnebnim spremembam, ki podpira države, ki so najbolj prizadete zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb. Schneider je poudaril, da bo Nemčija še naprej podpirala ranljive države, zlasti pri zaščiti obalnih območij pred neurji.

Ob robu 30. podnebne konference Združenih narodov (COP30) v brazilskem Belemu skupina strokovnjakov poziva k večjim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Opozarjajo, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven kratkoročno nedosegljiv, vendar pa ga je dolgoročno še vedno mogoče doseči. Med strokovnjaki je tudi avstrijski klimatolog Keywan Riahi.

V mestu Belem v Braziliji so podnebni protestniki z različnimi kostumi in simboli izrazili svoje zahteve na pohodu proti konferenci COP30. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov, medtem ko so ostali mahali z zastavami in transparenti. Protest je potekal na polovici poti do letne konference.

Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.

Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

V brazilskem Belem se je ob podnebni konferenci COP30 zbralo več tisoč avtohtonih prebivalcev in podnebnih aktivistov. S protestnim shodom so opozarjali na podnebno pravičnost in potrebo po zaščiti avtohtonih ozemelj.

Podjetje Gree Electric je zagotovilo visoko učinkovite in energijsko varčne klimatske sisteme za rezidenco voditeljev na 30. Konferenci Združenih narodov o podnebju (COP30) v Belému v Braziliji. Konferenca se je uradno začela 12. novembra 2025.

Na podnebni konferenci COP30 v Belem v Braziliji so domorodci protestirali proti okoljski politiki vlade Lule in velikih podjetij. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami, zahtevali podnebno pravičnost in obsodili politike, ki spodbujajo izkoriščanje naravnih virov in poseganje v njihovo zemljo. Zahtevali so obdavčitev milijarderjev in opozorili na posledice podnebne krize.

Približno 100 protestnikov je blokiralo glavni vhod na podnebno konferenco Združenih narodov na obrobju brazilske Amazonije. Brazilska vojska je nadzirala protest.

V brazilskem mestu Belem so avtohtoni aktivisti vdrli na prizorišče podnebne konference COP30. Protestniki so izrazili nezadovoljstvo in zahtevali spoštovanje njihovih pravic, pri tem pa je prišlo tudi do poškodb.

Približno 100 protestnikov je blokiralo glavni vhod na podnebno konferenco Združenih narodov COP30 na obrobju brazilske Amazonije. Brazilska vojska je nadzorovala protest.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 v Belému ostro kritiziral nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ga označil za "invazivno vrsto" in izrazil upanje v drugačno Ameriko. Newsom je na konferenci nadomestil visoke uradnike, ki jih Trumpova administracija ni poslala, in s tem poudaril nasprotovanje politiki zanikanja podnebnih sprememb in umiku ZDA iz svetovnega podnebnega dogajanja. Guverner je izpostavil prizadevanja progresivnih ameriških zveznih držav in mest, ki kljub Trumpovemu nasprotovanju aktivno delujejo na področju podnebne politike.

Klimatski vrh v Belému ni vzbudil velikih pričakovanj. ZDA so se umaknile iz aktivnega boja proti podnebnim spremembam, Kitajska pa meni, da so njeni veliki izpusti nujni za gospodarsko rast. Razprava se osredotoča na povezavo med blaginjo in varstvom podnebja ter na države, ki uspešno združujejo oboje.

BF International bo na konferenci COP30 v Belému v Braziliji, ki bo novembra 2025, predstavil projekt BFuture Farm. Gre za inovativen kmetijski model, ki združuje trajnost in produktivnost. Predstavitev bo 13. novembra v italijanskem paviljonu v Modri coni na dogodku "Prihodnost kmetijstva: podnebju prijazni in vključujoči primeri iz Italije in Afrike".

Protestniki so vdrli na podnebno konferenco COP30 v brazilskem Belem, kjer so se spopadli z varnostniki Združenih narodov in zahtevali močnejšo zaščito Amazonije in domorodnih ozemelj. Protestniki so mahali z rumenimi zastavami in protestirali proti vrtanju nafte v Amazoniji. Varnostniki so morali zabarikadirati vhod na prizorišče konference.

Na podnebno konferenco COP30 v Belému je vdrlo več deset protestnikov, med njimi tudi pripadniki domorodnih skupnosti. Prišlo je do spopadov z varnostniki pri vhodu, protestniki pa so zahtevali ukrepanje glede podnebnih sprememb.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje, Uroš Vajgl, je po prvem dnevu podnebne konference ZN v Belemu dejal, da jih v prihodnjih dveh tednih čaka veliko dela. Poudaril je, da lokacija konference opozarja na nujnost reševanja podnebnih sprememb.

V brazilskem Belemu se je začela 30. podnebna konferenca ZN (COP30), na kateri so udeleženci pozvali h krepitvi prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam in premagovanje zanikovalcev podnebnih sprememb. Medvladni odbor za podnebne spremembe je ocenil, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija najverjetneje nedosegljiv.

V brazilskem mestu Belém se je začela konferenca COP30, na kateri sodelujejo predstavniki več kot 190 držav, ki bodo razpravljali o podnebnih spremembah in rešitvah za globalno segrevanje.

Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.