Branko Blanuša, kandidat SDS za predsednika Republike Srbske, je izjavil, da volitve še niso končane in zahteva ponovitev volitev v Doboju in Zvorniku. Opozicija oporeka izidom volitev zaradi suma manipulacij v določenih mestih. Milorad Dodik je sicer razglasil zmago svojega kandidata, Siniše Karana.
Predsednik črnogorske vlade Milojko Spajić se je udeležil srečanja voditeljev Zahodnega Balkana v Tirani, posvečenega načrtu rasti. Srbskega premierja Đura Macuta je ob prihodu na srečanje pričakal albanski premier Edi Rama. Cilj vrha je krepitev sodelovanja med Zahodnim Balkanom in EU z gospodarsko integracijo.
Državna volilna komisija v BiH je kaznovala Zvezo neodvisnih socialdemokratov (SNSD) zaradi sovražnega govora njenega vodje Milorada Dodika. Dodik je na predvolilnem shodu žalil Bošnjake, zaradi česar mora stranka plačati več kot 15.000 evrov kazni.
Stranka Milorada Dodika mora plačati 15.000 evrov kazni zaradi spodbujanja sovražnega govora in žalitev na račun Bošnjakov. Središnji volilni odbor BiH (SIP) je sprejel odločitev, da politični akterji ne smejo podpihovati sovraštva. Kazen je posledica Dodikovih izjav na predvolilnem shodu.
Milansko tožilstvo je sprožilo preiskavo o domnevnih 'smrtonosnih safarijih' med obleganjem Sarajeva v 90. letih. Preiskava se osredotoča na obtožbe, da so italijanski državljani plačevali visoke zneske, da bi se pridružili vojski bosanskih Srbov in 'za zabavo' streljali na civiliste v Sarajevu. Preiskovalci preiskujejo obtožbe 'prostovoljnega umora, oteženega s krutostjo in nizkotnimi motivi'. Preiskava naj bi poskušala identificirati tako imenovane 'vikend ostrostrelce', ki so sodelovali pri obleganju Sarajeva, medtem ko nekateri viri trdijo, da so 'lovci' prihajali tudi iz ZDA in Rusije.
Državna volilna komisija v Bosni in Hercegovini je uvedla postopek proti nekdanjemu predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi sovražnega govora. Dodik je na predvolilnem shodu v Vzhodnem Sarajevu Bošnjake žaljivo označil za Turke in izrazil zaskrbljenost zaradi domnevne islamizacije mesta.
Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je po uradni dolžnosti sprožila postopek proti Miloradu Dodiku zaradi govora sovraštva na predvolilnem shodu v Vzhodnem Sarajevu.
Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (IRMCT) v Haagu je odobril predčasno izpustitev Bruna Stojića, Hrvata iz BiH, ki je bil obsojen zaradi vojnih zločinov nad Bošnjaki med vojno v BiH. Sodnica Graciela Gatti Santana je kot razloge navedla Stojićevo obžalovanje in sprejemanje osebne odgovornosti.
Bruno Stojić, nekdanji minister obrambe Herceg-Bosne in haaški obsojenec za vojne zločine nad Bošnjaki, se je po težavah z avstrijsko policijo vrnil v Zagreb. Stojić, ki je bil obsojen na 20 let zapora, je bil predčasno izpuščen na prostost in je sinoči prispel v hrvaško prestolnico.
Bruno Stojić, nekdanji vojaški voditelj bosanskohercegovskih Hrvatov, ki ga je haaško sodišče obsodilo na 20 let zapora zaradi zločinov nad Bošnjaki, je bil predčasno izpuščen iz zapora. Vendar se je njegov povratek v domovino zapletel, saj ga je avstrijska policija zadržala in mu preprečila vkrcanje na letalo.
Kolumnist Dragan Bursać se je v svojem zapisu zahvalil Črni gori, ker je pokazala, da še obstajajo države, kjer ljudi prepoznavajo po bolečini in ne po etnični pripadnosti. Bursać je izpostavil, da Črna gora ni spraševala, kdo so bili ljudje iz Doma upokojencev v Tuzli, ali so Bošnjaki, Srbi, Hrvati ali drugi.
Predsedujoči Predsedstva BiH Željko Komšić se je udeležil seje Varnostnega sveta ZN, kjer je poudaril pomembnost ohranitve OHR. Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH, je izjavila, da je Komšić v Varnostnem svetu govoril v svojem imenu.
Višje sodišče v Beogradu je Gojka Lukića in Duška Vasiljevića obsodilo na 10 let, Dragano Đekić pa na 5 let zapora zaradi vojnega zločina v Štrpcima. Na sodbo se je mogoče pritožiti. V Sarajevu je bil Haris Mujčinović obsojen na pet let in sedem mesecev zapora zaradi posedovanja 100 kilogramov droge in orožja. Princ Nikola Petrović Njegoš je poudaril, da bi moralo ime Petrović Njegoš združevati Črnogorce in ne jih razdvajati, ter izpostavil nujnost revizije zakona zaradi neizpolnjenih obveznosti glede dodelitve rezidence njihovi družini.
Sodišče Bosne in Hercegovine je pravnomočno obsodilo Borislava Gligorevića na deset let zapora zaradi zločinov proti človečnosti. Gligorević je bil spoznan za krivega, ker je kot pripadnik enote "Beli orli" posilil tri ženske v kraju Liplje, kjer je bilo od 25. maja do 2. junija 1992 zaprtih okoli 400 bošnjaških civilistov. Apelacijski oddelek sodišča je zavrnil pritožbe Gligorevićevih odvetnikov, tožilstva BiH ter oškodovancev.
V Danilovgradu se pripravlja lokalni referendum o ukinitvi odločitve, ki predvideva 53-odstotno povišanje cene vode leta 2025. Enajst svetnikov je uradno zahtevalo sklic seje skupščine na pobudo občanov, da bi se jim omogočilo izjasniti za ali proti povišanju cene vode.
Črnogorsko Ministrstvo za kulturo in medijev (MKM) je zavrnilo poskuse, da bi se nedavne odločitve o dodelitvi statusa izjemnega kulturnega ustvarjalca opazovale skozi prizmo delitev na Srbe in Črnogorce. Iz ministrstva so poudarili, da se niso vmešavali v delo strokovne komisije, ki je bila ustanovljena v skladu z uredbo o kriterijih in načinu dodeljevanja tega statusa, in da je bil cilj vedno podpora kulturi.
Ustavno sodišče Republike Srbske je odločilo, da Zakon o izmenah in dopolnitvah Zakona o policiji in notranjih zadevah ne krši vitalnega nacionalnega interesa bošnjaškega naroda. Sodišče je sprejelo to odločitev na seji sveta za zaščito vitalnega interesa, kjer so ugotovili, da uvedba rezervnega sestava policije ne posega v pravice Bošnjakov.
Vladajoče stranke iz Federacije BiH in opozicija so od Ustavnega sodišča BiH zahtevale oceno ustavnosti imenovanja nove vlade Republike Srbske, katerega mandatarja je predlagal Milorad Dodik. Opozicija v Republiki Srbski meni, da je oblast s tem dejanjem državljane pahnila v novo politično in pravno krizo, saj je vlado predlagala oseba, ki naj ne bi bila predsednik Republike Srbske. Nova vlada Republike Srbske je že prevzela dolžnost.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je komentiral dogajanje na tekmi med Hrvaško in Črno goro na Maksimiru. Izrazil je ogorčenje nad transparenti in skandiranjem "Ubij Srbina", ter to povezal s koncerti Thompsona. Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je prav tako obsodil govor sovraštva, ki so ga izražali navijači na tekmi.
Predsednik Narodne skupščine Republike Srbske, Nenad Stevandić, je izjavil, da Republika Srbska ni naklonjena vojni, vendar ne sprejema okupacije kot miru. Ponudil je dogovor Bošnjakom in Hrvatom ter skupno delovanje za ohranitev miru v BiH in prispevek k regionalni in evropski stabilnosti. Poudaril je, da Republika Srbska ne more privoliti v situacijo, kjer nima pravice odločati o sebi in izbirati svojih predstavnikov, medtem ko bi te pravice imeli drugi, ki jo ogrožajo.
Vijeće naroda Republike Srbske ni doseglo soglasja glede sprožitve mehanizma za zaščito vitalnega nacionalnega interesa bošnjaškega naroda v zvezi z referendumom. Zaradi nesoglasja bo o zakonu o spremembi in dopolnitvi odločalo Ustavno sodišče Republike Srbske. Klubi Srbov, Hrvatov in ostalih so bili proti pobudi Kluba Bošnjakov.
Predsednik HDZ BiH in Hrvaškega narodnega sabora, Dragan Čović, je izjavil, da se na prihajajočih volitvah ne bo potegoval za hrvaškega člana predsedstva BiH. Izrazil je pričakovanje, da bodo Bošnjaki prenehali s prakso preglasovanja Hrvatov. Čović je to izjavil v pogovoru za RTV HB.
Mestna uprava Stoca je napovedala kazenske ovadbe zoper tiste, ki so z zidom ogradili parcelo za mezarje. Medžlis Islamske skupnosti Stolac nima veljavnega dovoljenja za gradnjo, saj je bilo predhodno dovoljenje razveljavljeno, ker se zemljišče v zemljiških knjigah vodi kot kmetijsko zemljišče v državni lasti. Bošnjaki trdijo, da je nova lokacija, ki je bila ponujena, nesprejemljiva.
V Stocu so Bošnjaki začeli graditi zid okoli zemljišča, ki je namenjeno za novo pokopališče na lokaciji Poprati-Popržen blizu Radimlje. Več kot sto Bošnjakov je prostovoljno začelo z zidanjem, gradnjo pa nadzorujejo pripadniki EUFOR-a, ki so prispeli na lokacijo. Mestna administracija Stoca je izdala dovoljenje za gradnjo mezaristana, vendar Bošnjaki trdijo, da so v mestu že leta diskriminirani, poničena pa je bila tudi že izdana gradbena dozvola za novo pokopališče.
Policija je prejela prijavo zoper moškega, ki je pozival Bošnjake, da z orožjem spremljajo udeležence verskega obreda v Širokem Brijegu. Islamski teolog Sanin Musa, čigar shod je policija prepovedala, je izjavil, da ne odstopa od svojega namena obiska Širokega Brijega.
Minister za obrambo Bosne in Hercegovine, Zukan Helez, se je v vasi Mokronoge v občini Tomislavgrad poklonil žrtvam zločina, ki ga je pred 32 leti zagrešila enota HVO. Helez je poudaril, da je bilo devet ljudi umorjenih zgolj zato, ker so bili Bošnjaki in muslimani. Ob obeležitvi so bili prisotni tudi družinski člani žrtev ter predstavniki političnega in verskega življenja, ki so skupaj položili cvetje in se spomnili umrlih.
Milorad Dodik je ponovil, da je Republika Srbska na prelomnici in da bo prenehala obstajati, če se ne bo distancirala od Sarajeva, ter ponovno obtožil muslimane političnega obračuna s kristjani. Minister Konaković je Dodika označil za fašista in rasista. Dobrašinoviću je bil odrejen 30-dnevni pripor zaradi soodgovornosti pri postavitvi spomenika Pavlu Đurišiću. Župan Banjaluke, Draško Stanivuković, je pozval Srbe k enotnosti in poudaril, da mora Republika Srbska odgovoriti političnemu Sarajevu z enotnostjo.
V Mostarju je v starosti 79 let umrla Zlata Brbor, znana po tem, da je 9. maja 1993, na dan začetka napada sil HVO in HV na vzhodni Mostar, pozivala Bošnjake k izobešanju belih rjuh. Njen glas in dejanja so globoko vtisnjeni v spomin prebivalcev Mostarja.
V Stocu so s polaganjem cvetja in obiskom krajev zločina obeležili 32. obletnico zločinov, storjenih nad Bošnjaki v poletju 1993 na območju nekdanje Koštane bolnice. V organizaciji Združenja logorašev Stolac so se spomnili žrtev in poudarili, da naj bo Stolac opomin, da se logori ne bi nikoli več ponovili. Predstavnik združenja Mustafa Dizdar je dejal, da mu je ob obisku tega kraja težko ob spominu na čas zapora.
Sektor za boj proti kriminalu je identificiral in obravnaval osumljenca za otroško pornografijo. Bošnjaško vijeće v Črni gori je pozvalo k obvladovanju politike revizionizma in poveličevanja odgovornih za vojne zločine, ob informaciji, da je Svet za predloge imen naselij v Podgorici dal soglasje, da se Pavle Bulatović, nekdanji minister, poimenuje po njem.
Predsednik Stranke pravde i pomirenja (SPP) Usame Zukorlić je dejal, da bi izstop iz srbske vlade pomenil ukinitev investicij v šole, ceste in zaposlovanje Bošnjakov v policiji. Zukorlić je potrdil, da incidenti na Državni univerzi v Novem Pazarju niso vplivali na koalicijo z vladajočo Srbsko napredno stranko (SNS), čeprav so povzročili razkol. Po njegovem mnenju so dogodki na univerzi povzročili delitve.
Jasmin Emrić je izjavil, da opozicija v Bosni in Hercegovini ne more vstopiti v konflikt s pozicijo, saj so podatki o etnični strukturi Srbov, zaposlenih v institucijah države, občutljivi. Opozoril je tudi na naraščajoči trend neravnovesja Bošnjakov in drugih zaposlenih v teh institucijah.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je komentiral dogodke v Novem Pazaru, kjer naj bi ekstremisti izkoriščali študente za vodenje protisrbske politike. Po njegovih besedah se grozljive stvari v Novem Pazaru, ki so politično organizirane, niso zgodile prvič. Poudaril je, da blokade in blokaderji niso povezani s specifičnimi zahtevami, temveč so izvajalci določenih političnih nalog. Vučić je dodal, da je Srbija pokazala spoštovanje in ljubezen do Bošnjakov, jih ni ločevala od Srbov, a da ekstremisti kljub temu uporabljajo študente za širjenje sovraštva.
Komisija za boj proti korupciji Predstavniškega doma PSBiH je sprejela sklep, s katerim je pozvala tožilstvo BiH, naj reagira zaradi kršitve prejšnjega sklepa, ki se nanaša na nezakonito gradnjo. Komisija je tudi v parlamentarno proceduro poslala predlog odločitve o preiskavi projekta izgradnje objektov Uprave za posredne obdavčitve (UIO). Predstavniški dom Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine na izredni seji ni obravnaval predloga sprememb in dopolnitev zakona o Državni agenciji za preiskave in zaščito (SIPA), temveč je razpravo preložil na eno od naslednjih sej.
Stranka demokratske akcije Sandžaka (SDA) je izrazila zaskrbljenost zaradi domnevne namere srbskega režima, da bi grožnje, žalitve in nasilje nad bošnjaškim narodom postale sprejemljive družbene norme. Stranka je predsednika Srbije Aleksandra Vučića pozvala k obsodbi tovrstnih dejanj, ki naj bi se dogajala v njegovi prisotnosti in so povzročila močne odzive v Sandžaku.
Inštitut za raziskovanje genocida Kanada se je odzval na grožnje, ki jih je prek Facebooka izrekel Aleksandar Knjeginjić, obsojeni vojni zločinec iz Prijedora. Knjeginjić naj bi Bošnjakom, med drugim Durakoviću in Musiću, grozil, kar je sprožilo pozive k nujnim ukrepom pristojnih organov. Inštitut poudarja, da je genocid v Prijedoru "črna pika" in da so tovrstne grožnje nesprejemljive.
Dragan Čović, predsednik HDZ BiH, je danes v Mostarju ponovil svojo zahtevo po čimprejšnjem zaprtju Urada visokega predstavnika (OHR) in poudaril, da mora BiH postati avtonomna. Kritiziral je tudi tiste, ki se po njegovem mnenju predstavljajo kot ljubitelji države, a so krivi za to, da je BiH ostala brez 100 milijonov evrov iz EU skladov. Izrazil je tudi mnenje, da ni več možnosti za prekompozicijo državne oblasti, in zavrnil sodelovanje z opozicijo iz Republike Srbske, pri čemer je za stanje v državi okrivil Bošnjake. Predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, se je pridružil Čoviću v nasprotovanju visokemu predstavniku Christianu Schmidtu in OHR-ju, saj meni, da je normalizacija stanja v BiH mogoča le z umikom odločitev visokega predstavnika.
V Herceg Novem so odredili pripor osumljencu, ki je 19. julija povzročil požar na Njivicah, ki je zajel več sto tisoč kvadratnih metrov. Predsednica sodišča je upoštevala, da je bil osumljenec že prej obsojen zaradi istega kaznivega dejanja, ko je pred tremi leti zanetil požare na 12 lokacijah. Medtem so mladi Vranjanci izrazili zaskrbljenost zaradi širjenja požarov na deponijah v Vranju in Bujanovcu ter v okoliških vaseh.
V BiH so oskrunili spomenik hrvaškim braniteljem, ki so padli med vojno, in ob tem grozili Hrvatom ter pozivali k obračunu. Incident se je zgodil na Pješčari nad Novo Bilo, kjer je med vojno umrlo 68 hrvaških braniteljev. Skupina bošnjaških moških se je zbrala na tem mestu, molila in provocirala. Po incidentu sta bili aretirani dve osebi, mediji pa poročajo, da so bili storilci povezani z mudžahedini. Dogodek je sprožil številne reakcije in povečal napetosti med etničnimi skupinami v regiji.
Adnan Striković, podpredsednik SDP in predstavnik Evropskega zavezništva, je izjavil, da so v Črni gori sprva preganjali Bošnjake in druge manj številne narode, nato pravoslavne Črnogorce in ateiste, zdaj pa Srbe in vernike SPC. Poudaril je, da se je treba združiti proti takšnim delitvam.
Josip Pejaković, velikan bosansko-hercegovskega gledališča, je preminil v 78. letu starosti, od njega so se poslovile številne znane osebnosti. Ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da bi primer »nadstrešnic« lahko prevzelo Vrhovno tožilstvo. Sodnik je odredil pridržanje za Jova Mitrovića, Vidaku in Miloradu Mitroviću pa prepoved približevanja, zaradi napada na Nikolo Jovanovića. Prebivalci Grblja so protestirali proti ponovni podelitvi koncesije za izkoriščanje tehnično-gradbenega kamna podjetju »Briv construction« na območju Lješevićev. Športni sekretariat je sporočil, da bo Vezirov most postal največja tekmovalna skakalnica v regiji. Bečić je poudaril, da so Demokrati prevzeli vodenje najtežjih procesov, saj so Mojkovčankam in Mojkovčanom podelili nove članske izkaznice. Odžić je kritiziral odločitev o izpustitvi napadalcev na Jovanovića.