APDEJT.si

Številne mednarodne letalske družbe so po opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) o poslabšanju varnostnih razmer in povečani vojaški aktivnosti, odpovedale lete v Venezuelo.

Šest mednarodnih letalskih družb, med njimi Iberia, TAP, Avianca in Gol, je odpovedalo lete v Venezuelo po opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) glede povečane vojaške aktivnosti v venezuelskem zračnem prostoru. Latam bo odpovedal lete na relaciji Bogota-Caracas 23. in 24. novembra.

Združene države so uvedle obsežne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, njegovi družini in visokemu vladnemu uradniku zaradi vpletenosti v trgovino z narkotiki. Ta poteza zaostruje napetosti med Washingtonom in Bogoto. Predsednik Petro je sankcije obsodil in poudaril, da se Kolumbija ne bo uklonila pritisku ZDA.

Carlos Eduardo Mora González je bil v Kolumbiji obsojen na 21 let zapora zaradi svoje vpletenosti v umor predsedniškega kandidata Miguela Uribeja Turbayja. Uribe je bil ustreljen v Bogoti 7. junija in je umrl avgusta po več tednih v kritičnem stanju. Mora je priznal odgovornost za napad.

Po oprostilni sodbi nekdanjemu kolumbijskemu predsedniku Álvaru Uribeju se je oglasil ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je pozdravil konec "političnega lova". Senator Iván Cepeda, ki je bil žrtev v primeru Uribe, je sodbo zavrnil in napovedal pritožbo. Uribe je bil sicer prvi nekdanji predsednik Kolumbije, ki je bil kazensko obsojen.

Donald Trump je prekinil pomoč ZDA Kolumbiji, potem ko je kolumbijski predsednik Gustavo Petro kritiziral ameriške napade v Karibih kot umore. Trump je Petroja obtožil podpiranja trgovine z mamili in dejal, da Petro spodbuja množično proizvodnjo mamil, kar je še zaostrilo napetosti med državama.

Po Združenih državah Amerike potekajo protesti »Brez kraljev«, na katerih organizatorji pričakujejo še večjo udeležbo kot poleti, ko je protestiralo več kot pet milijonov ljudi. Protesti so usmerjeni proti zaprtju vlade, Trumpovemu zaostrovanju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu. Trumpova administracija je vložila nujno pritožbo na Vrhovno sodišče za napotitev Nacionalne garde v Chicago, medtem ko naj bi Trump pomilostil nekdanjega kongresnika Georgea Santosa in ga izpustil iz zapora.

Na stotine prebivalcev El Pasa v Teksasu se je zbralo na protestih 'Brez Kraljev' proti administraciji Donalda Trumpa. Protesti so bili del nacionalne serije zbiranj, ki jih organizirajo lokalni organizatorji. V Rochesterju se je protesta udeležilo približno 2.600 ljudi, po ocenah pa bi se jih lahko zbralo še dodatnih 1.000 na shodu na Soldiers Field.

V Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2.500 shodov "Brez kraljev", na katerih so protestirali proti politiki Donalda Trumpa. Republikanski predstavnik Floride, Randy Fine, je proteste označil za protiameriške. Organizatorji protestov so vključevali tudi vidne demokrate.

Poročali so, da se je drugi val protestov »No Kings« odvil po Združenih državah Amerike, kjer so protestniki izražali nestrinjanje z domnevno »avtoritarno« agendo predsednika Donalda Trumpa. Republikanska stranka je te proteste označila za "sovraštvo do Amerike". Poleg tega je Peru razglasil izredne razmere v glavnem mestu.

Po Združenih državah Amerike so potekali protesti 'No Kings Day' proti politiki predsednika Trumpa, vključno z več deset protesti, načrtovanimi v Michiganu. Pojavile so se tudi skrbi glede uporabe sile s strani zveznih agentov, kar je sprožilo primer v Chicagu, kjer so agenti, oblečeni kot vojaki, uporabili vojaško orožje. Nekdanji uradnik CBP je izpostavil 'nerazumno uporabo sile', medtem ko ICE poroča o 'nesramnem' sovražnem okolju. Nekdanji odvetnik ministrstva za pravosodje je izrazil zaskrbljenost zaradi obravnave 'antife' kot 'militantnega podjetja' s strani zveznih tožilcev.

Protesti 'Brez kraljev' so potekali po vsej državi, udeležilo naj bi se jih več kot 5 milijonov ljudi. Trumpova administracija je poskušala napotiti Nacionalno gardo v Chicago, a sta dve zvezni sodišči to preprečili. Podpredsednik JD Vance je branil načrte za izstreljevanje artilerijskih granat med protesti. Protesti so bili usmerjeni proti zaustavitvi delovanja vlade, Trumpovemu zatiranju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu.

Protesti 'Brez kraljev' proti politiki Donalda Trumpa so se razširili po Združenih državah Amerike, z demonstracijami v več kot 2600 mestih. Milijoni Američanov so se udeležili protestov, da bi izrazili nasprotovanje Trumpovi politiki, ki jo dojemajo kot avtoritarno. Zaradi obsežnosti protestov so republikanski guvernerji v nekaterih državah aktivirali nacionalno gardo. Protesti so potekali tudi v New Yorku, Atlanti in Washingtonu.

V Združenih državah so se propalestinski aktivisti iz gibanja 'globalna intifada' pridružili protestom 'No Kings', medtem ko preiskovalci preiskujejo neprofitne organizacije zaradi morebitnih davčnih kršitev. V Izraelu je obisk britanskega skrajno desnega aktivista, ustanovitelja angleške obrambne lige, sprožil ogorčenje sredi tekočega sojenja. Aktivist je zaslovel z organiziranjem uličnih protestov proti islamskemu ekstremizmu.

V Bogoti v Kolumbiji so protestniki, ki so nasprotovali politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa, napadli policijo pred ameriškim veleposlaništvom s puščicami in eksplozivom. V incidentu so bili ranjeni štirje policisti. Proteste je organiziralo gibanje "Congreso de los Pueblos", s ciljem nasprotovanja ameriški politiki in poudarjanja kolumbijske suverenosti. Predsednik Petro je pozval k previdnosti.

Zvezna sodnica v Illinoisu je ostro obsodila Trumpovo administracijo zaradi kršitev ustavnih pravic med nasilnimi posredovanji proti protestnikom in novinarjem. Protesti "No Kings" so se razširili po ZDA, z več kot 2500 lokacijami, v odziv na domnevne Trumpove avtoritarne poteze. Republikanci v kongresu naj bi bili zaskrbljeni zaradi naraščajočega protitrumpovskega razpoloženja. Odkrito je bilo, da desničarski vplivneži s svojimi videoposnetki iz Portlanda in Chicaga vplivajo na predsednikovo dojemanje realnosti.

V Bogoti sta bila venezuelska aktivista Yendri Velásquez in Luis Peche žrtvi napada, pri čemer sta bila ustreljena. Policija je kasneje v Subi našla vozilo, uporabljeno v napadu, in orožje. Peche je izjavil, da po napadu ne bo prenehal s svojim delom. Aktivista sta bila napadena, ko sta zapuščala sedež zagovornika ljudstva.

V Bogoti sta bila v strelskem napadu ranjena venezuelska aktivista Luis Peche Arteaga in Yendri Velásquez. Napad se je zgodil pred njunim domom v severnem delu Bogote. Luis Peche je izjavil, da kljub napadu ne bo prenehal s svojim delom.

FIFA je pozvala protestnike k umiritvi med izraelskimi nogometnimi tekmami, medtem ko so potekala mirovna pogajanja. Izrael je obiskal Norveško pred potovanjem v Italijo, kjer je bilo načrtovanih protestov okoli 10.000 ljudi. V Italiji so potekali protesti po izraelskem vkrcanju na floto proti Gazi. Barcelona je zavrnila prošnjo izraelske košarkarske ekipe za uporabo vadbenih prostorov.

Po Evropi so se okrepili propalestinski protesti, na katerih je sodelovalo na stotisoče ljudi. Protesti so potekali v Barceloni in Madridu, kjer so izražali podporo Palestincem v Gazi. Hamas je sporočil, da pogojno sprejema del Trumpovega mirovnega načrta, ki vključuje izpustitev talcev in predajo uprave nad Gazo.

Portoriški trap izvajalec Anuel AA je napovedal dodaten koncert v Kolumbiji. Poleg že načrtovanega nastopa v Movistar Areni v Bogoti bo 25. oktobra nastopil še v Medellínu. Ta dodaten koncert potrjuje njegovo priljubljenost v Latinski Ameriki.

V mednarodni koordinirani akciji proti mreži trgovcev z ljudmi so v Kolumbiji aretirali pet kolumbijskih državljanov. Preiskava se osredotoča na skupino, ki deluje iz Avstrije, njen domnevni vodja pa je avstrijsko-turški državljan. Pri tem so osvobodili več žensk. Osumljenca so aretirali v Bogoti.

Kolumbijske oblasti so aretirale Luisa Hernanda Vera Fernándeza, znanega tudi kot 'Mono Luis', brata Ivana Mordisca, voditelja disidentske skupine FARC. Vera Fernández je osumljen vodenja dejavnosti trgovine z drogami. Aretacija je bila izvedena v ruralnem območju blizu Bogote.

Tisoči imigrantov s statusom začasne zaščite se soočajo z deportacijo v nevarne države, kot sta Afganistan in Haiti. Administracija je začela stalno preverjati več kot 55 milijonov imetnikov vizumov v ZDA, vključno s preteklimi zapisi in aktivnostmi na družbenih omrežjih, kar bi lahko vodilo v preklic vizumov in deportacije. Poleg tega so poročali o rasističnih izjavah predsednika Trumpa o Haićanih, ki so negativno vplivale na mesto Springfield v Ohiu.

Voditelji domorodcev iz celotne Amazonije pozivajo južnoameriške predsednike, ki se ta teden srečujejo v Bogoti, da obljube spremenijo v konkretna dejanja. Poudarjajo, da je to morda prvič, da na konferenci sedijo iz oči v oči z voditelji držav in zahtevajo vlogo pri oblikovanju prihodnosti Amazonije. Voditelji želijo, da se države zavežejo k zaščiti 80 % Amazonije do leta 2025.

Kolumbija se je s slovesno mašo v Primarni katedrali v Bogoti in vojaškimi častmi množično poslovila od senatorja in opozicijskega predsedniškega kandidata Miguela Uribeja Turbaya. Turbay je umrl dva meseca po tem, ko je bil hudo ranjen v atentatu v Bogoti. Pogrebna slovesnost je vključevala tudi nastop filharmoničnega orkestra in pevca Yurija Buenaventure.

Podsekretar ZDA Christopher Landau je prispel v Bogoto, da bi se udeležil pogreba ubitega senatorja in predsedniškega kandidata Miguela Uribe Turbaya. Landaua je sprejel McNamara, srečanja s predstavniki kolumbijske vlade pa niso predvidena.

Kolumbijski senator in predsedniški kandidat Miguel Uribe Turbay je umrl 11. avgusta 2025, dva meseca po tem, ko je bil hudo ranjen v oboroženem napadu med kampanjo v Bogoti. 39-letni politik, vnuk nekdanjega predsednika Julia Cesarja Turbaya, je bil ustreljen v glavo in nogo 7. junija. Kolumbijci se zbirajo v kongresu v Bogoti, da bi se poklonili preminulemu kandidatu.

Na tisoče Kolumbijcev se je zbralo v državnem Kapitolu, da bi se poslovili od senatorja in predsedniškega kandidata Miguela Uribeja Turbaya. V torek so odprli vrata Kapitola, da bi se ljudje lahko poklonili Uribeju.

Napotitev Nacionalne garde, ki jo je napovedal Donald Trump, se je začela v torek zvečer po lokalnem času. Brezdomcem v Washingtonu grozi zapor, če ne bodo upoštevali ukaza o odstranitvi njihovih bivališč.

Po smrti Miguela Uribeja Turbaya so politiki Latinske Amerike izrazili obžalovanje in poudarili, da politično nasilje ne bi smelo prekinjati življenj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obsodil umor in pozval k mednarodni preiskavi.

Kolumbijski predsedniški kandidat Miguel Uribe je umrl po dveh mesecih zdravljenja v bolnišnici. Uribe je bil ustreljen v glavo na predvolilnem dogodku v Bogoti v začetku junija. Njegova žena Maria Claudia Tarazona je sporočila žalostno vest in se mu zahvalila za življenje, polno ljubezni.

Kolumbijski senator in predsedniški kandidat Miguel Uribe Turbay je bil po dveh mesecih zdravljenja po streljanju v Bogoti razglašen za mrtvega. Njegova smrt je sprožila odziv Združenih narodov, katerih generalni sekretar António Guterres je pozval kolumbijske oblasti, naj zagotovijo mirne volitve in zaščito kandidatov. Kolumbijsko tožilstvo preiskuje primer kot umor visokega ranga (magnicid), Uribeja Turbaya pa bodo pokopali v nacionalnem Kapitolu. Latinoameriški parlament (Parlatino) je izrazil obžalovanje zaradi smrti in obsodil nasilje.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil na sodišču v Bogoti spoznan za krivega vplivanja na priče in podkupovanja. S tem je postal prvi nekdanji kolumbijski predsednik, ki je bil obsojen kaznivega dejanja. Uribe, ki je bil predsednik med letoma 2002 in 2010, se bo na sodbo, ki je najnovejši razvoj v dolgotrajni in močno politizirani zadevi, pritožil.

Ekvador je deportiral na stotine kolumbijskih državljanov, ki so bili zaprti v ekvadorskih zaporih, nazaj v Kolumbijo. Ta poteza naj bi olajšala prenapolnjenost v ekvadorskih zaporih. Zaporniki so prečkali mednarodni most peš, pod nadzorom ekvadorskih policistov in vojakov. Dogodek je sprožil proteste v Bogoti, ki je obsodila enostransko operacijo, izvedeno brez predhodnega obvestila.

Med novimi poročili o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je Kijev predlagal takojšnje premirje in srečanje predsednikov Putin-Zelenski konec avgusta. Tretji krog pogajanj je trajal približno 40 minut, glavno dogajanje pa je bilo usmerjeno v izmenjavo ujetnikov. Kmalu po mirovnih pogovorih sta si strani izmenjali tudi napade z droni, pri čemer je ukrajinska vojska napadla območja v južni Rusiji, ruske sile pa so izvedle obsežen napad na Odeso.

Člani preiskovalne komisije Združenih narodov o Palestini so pojasnili, da njihov odstop ni posledica strahu pred sankcijami ameriške vlade ali drugih zunanjih pritiskov. Sočasno je dvanajst držav, med njimi Bolivija, Kuba, Indonezija, Irak, Libija, Malezija, Namibija, Nikaragva, Oman in Južna Afrika, na srečanju v Bogoti napovedalo uvedbo sankcij proti Izraelu, s ciljem prekinitve dotoka orožja, ki omogoča genocid in vojne zločine v Gazi. Napovedali so tudi obnovitev pravnih postopkov za prekinitev dogajanja v Gazi.

V Kolumbiji je bilo uspešno rešenih 18 rudarjev, ki so bili ujeti v rudniku zlata. Po dolgih urah negotovosti so bili vsi najdeni živi in v dobrem zdravju. Incident se je zgodil po hudi nesreči v rudniku, vendar so podrobnosti nesreče trenutno še neznane. Nacionalna rudarska agencija je novico potrdila preko spletnega omrežja X.

Generalna sekretarka Amnesty International je pohvalila načrte irske vlade za prepoved trgovanja z izraelskimi naselbinami na okupiranih palestinskih ozemljih. Medtem se je na zgodovinskem srečanju v Bogoti v Kolumbiji zbralo dvanajst držav, vključno z Bolivijo, Kubo, Indonezijo, Irakom, Libijo, Malezijo, Namibijo, Nikaragvo, Omanom in Južno Afriko, ki so napovedale sankcije proti Izraelu za prekinitev pretoka orožja in obnovile pravne ukrepe za končanje genocida v Gazi.

Na vrhu Haaške skupine, ki je potekal od 15. do 16. julija v Bogoti v Kolumbiji, se je 12 držav odločilo za ostre ukrepe proti Izraelu zaradi genocida nad palestinskim ljudstvom. Cilj je prekinitev vseh vezi z Izraelom in podpora pravnim postopkom za odgovornost sionistov. Kolumbijski predsednik Petro je ob tem izrazil nasprotovanje Natu. Medtem je Bela hiša sporočila, da bodo ZDA uvedle trgovinske dajatve in sekundarne sankcije proti Rusiji, če Moskva v petdesetih dneh ne bo sprejela prekinitve ognja ali dogovora o Ukrajini, je izjavila tiskovna predstavnica Karoline Leavitt.

Britanska policija je začela uporabljati prepoved Palestine Action za omejevanje vseh oblik aktivizma v podporo Palestincem, pričakuje se aretacija več deset ljudi. Medtem je oboroženo krilo Hamasa obtožilo Izrael, da ovira dogovor o začasnem premirju in izpustitvi talcev v Gazi.

Francoski proizvajalec raket MBDA je prek svoje ameriške podružnice dobavljal na tisoče komponent bomb Izraelu. Medtem se je Haagska skupina, koalicija držav z globalnega juga, ki se zavzema za Palestino, sestala v Bogoti, da bi uskladila sankcije proti Izraelu. Na srečanju je sodelovalo več kot trideset držav, da bi dogovorile o ukrepih proti Izraelu.

Italijanska stranka Azione je pozvala vlado in vse politične sile k enotnemu glasovanju v parlamentu za začetek postopka sankcij proti Izraelu, dokler se razmere v Gazi ne spremenijo. Hkrati je 30 držav, zbranih v Bogoti na nujni konferenci Skupine iz Haaga, vključno s Kubo, Bolivijo in Kolumbijo, soglasno sprejelo sveženj ukrepov za zaustavitev izraelskih napadov na okupirana palestinska ozemlja in za obrambo mednarodnega prava. Ena izmed ključnih točk dogovora je preprečevanje dobave orožja Izraelu.