APDEJT.si

Bruno Retailleau, predsednik Republikancev, se je po izteku enomesečnega zakonskega roka po imenovanju Laurenta Nuñeza za ministra za notranje zadeve vrnil v francoski senat kot senator Vendée. Pripravlja se na politični preobrat in strategijo za leto 2027.

Francoska nacionalna skupščina je z veliko večino glasov (255 za, 146 proti) sprejela prekinitev pokojninske reforme do januarja 2028. Poslanci so tudi zavrnili zamrznitev pokojnin in minimalnih socialnih prejemkov.

Bruno Retailleau, predsednik stranke Les Républicains, je javno pozval francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj razmisli o odstopu, pri čemer se je skliceval na primer generala de Gaulla. Retailleau je poudaril, da je odločitev o odstopu v rokah Macrona samega, hkrati pa izrazil željo po predčasnih predsedniških volitvah. Nasprotno pa Xavier Bertrand podpira, da Macron dokonča svoj mandat.

Bruno Retailleau, vodja stranke Republikanci, je ostro kritiziral predlog proračuna za leto 2026 v Franciji, češ da je »še manj sprejemljiv kot včeraj« in ga označil za »davčno norijo«. Obtožil je Socialistično stranko (PS), da je prevzela nadzor nad vlado in napovedal, da bo parlament predlog zavrnil pred obravnavo v senatu. Vlada je kritike označila za »pretiravanje«, medtem ko LR kritizira »davčno norijo«.

Stranka Les Républicains (LR) je suspendirala šest ministrov iz vlade premiera Sébastiena Lecornuja, ker so ostali ali se pridružili vladi po odhodu Bruna Retailleaua. Med suspendiranimi ministri so Rachida Dati (ministrica za kulturo), Vincent Jeanbrun (stanovanjska politika), Annie Genevard (kmetijstvo), Philippe Tabarot (transport), Sébastien Martin (industrija) in Nicolas Forissier (zunanja trgovina). Bruno Retailleau je vodja stranke LR.

Predsednik Emmanuel Macron je ponovno imenoval Sébastiena Lecornuja za premierja in mu naložil oblikovanje vlade ter pripravo proračuna za leto 2026. Lecornu je razkril novo vlado, v kateri so tako centristi kot konservativci ter zunanji sodelavci. Nova vlada se sooča z izzivi pri ustvarjanju proračuna in ohranjanju zaupanja investitorjev v luči dolgotrajne politične krize, ki negativno vpliva na gospodarstvo.

Republikanci so po glasovanju zavrnili sodelovanje v vladi premierja Sébastiena Lecornuja, a obljubili podporo posameznim zakonskim predlogom. Stranka UDI je napovedala podporo vladi, vendar ne bo sodelovala v njej. Annie Genevard, ministrica za kmetijstvo, ki je odstopila, namerava ostati v Lecornujevi vladi.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja, vendar se sooča z močnim odporom pri oblikovanju nove vlade. Republikanci so glasovali proti udeležbi v njegovi vladi, kar mu otežuje sestavo kabineta. Opozicijske stranke napovedujejo nezaupnico, Socialistična stranka pa grozi s cenzuro, če ne bo ustavil pokojninske reforme.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja in se sooča s časovno stisko pri sestavljanju nove vlade, da bi pravočasno predstavili proračun. Desnica je razdeljena glede sodelovanja v njegovi prihodnji vladi. Stranke La France insoumise, Francoska komunistična stranka in Nacionalni zbor so napovedale nasprotovanje.

Predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači sklical nujno srečanje z voditelji političnih strank, z izjemo predstavnikov RN in LFI. Srečanje naj bi bilo po besedah Elizejske palače trenutek kolektivne odgovornosti. Čeprav je Macron obljubil, da bo do petka zvečer imenoval novega premierja, podrobnosti niso bile razkrite.

Francija bo v naslednjih 48 urah dobila novega premierja, saj je Sébastien Lecornu ocenil, da obstaja "absolutna večina" poslancev, ki nasprotujejo razpustitvi parlamenta. Emmanuel Macron se ponovno sooča z izbiro novega voditelja vlade, pri čemer socialistični senator Rémi Cardon poudarja potrebo po premierju iz vrst levice.

Francoska vlada, pod vodstvom premierke Élisabeth Borne, razmišlja o možnosti začasne ustavitve pokojninske reforme, da bi prekinila politično krizo. Ta ideja je sprožila delitve znotraj republikanske stranke. Medtem ko sindikat CFDT pozdravlja morebitno prekinitev, CGT še vedno zahteva popolno razveljavitev reforme. Razprave potekajo o tem, katere generacije bi imele korist od ustavitve in kakšni bi bili stroški za javne finance.

Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval novega premierja Francije. Pričakuje se, da bo imenovanje sledilo odstopu prejšnjega premierja in politični krizi, s katero se sooča Macronova vlada.

Socialisti so zahtevali zagotovila glede ustavitve pokojninske reforme. Vodja CGT Sophie Binet je poudarila, da je ustavitev lahko le korak k njeni ukinitvi. Republikanci so glede predlagane ustavitve razdeljeni. CFDT je pozdravil možnost ustavitve, medtem ko CGT še naprej zahteva njeno ukinitev.

Sébastien Lecornu je zaključil zadnji dan pogajanj s političnimi silami, da bi dosegel dogovor, kot je zahteval Emmanuel Macron. Predlagal naj bi suspenz pokojninske reforme, da bi poskusil stabilizirati situacijo. Yaël Braun-Pivet je poudarila, da je za izhod iz krize pomembno doseči dogovor o glavnih smernicah proračuna. Socialisti po srečanju z Lecornujem niso bili prepričani o realnosti suspenza reforme in so ponovili, da ne bodo sodelovali.

Po odstopu premierja Lecornuja se je politična kriza v Franciji še zaostrila. Lecornu ima 48 ur časa za iskanje rešitve in se sestaja s predstavniki različnih političnih strank. Marine Le Pen in Jordan Bardella sta zavrnila njegovo povabilo na srečanje. Aurélien Le Coq iz LFI meni, da je edina rešitev odstop predsednika Macrona. Različni scenariji za rešitev politične nestabilnosti so v obtoku, Macron pa se sooča s pomanjkanjem podpore celo znotraj lastne stranke.

Po Occhiutovi zmagi v Kalabriji s prednostjo več kot 15 odstotnih točk so se v levosredinski koaliciji začele pojavljati težave. Stranka Fratelli d’Italia je posmehovala opoziciji (PD in M5S) in jim svetovala naj se raje razidejo. Razpoke znotraj levosredinske koalicije so se poglobile, še posebej po porazu v Marke.

Politična kriza v Franciji se je zaostrila, Macron pa se je znašel bolj osamljen kot kdaj koli prej. Sébastien Lecornu je dobil mandat za zadnje poskuse oblikovanja vladne koalicije, pri čemer se osredotoča na proračun in Novo Kaledonijo. Kljub temu pa le malo ljudi verjame v uspeh teh pogajanj.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je odstopljenemu premierju Sébastiénu Lecornuju naložil, da do srede poskuša najti rešitev za politično krizo. Lecornujev odstop, ki je sledil manj kot 24 ur po imenovanju nove vlade, poglablja Macronovo politično krizo in povečuje pritisk nanj. Obstaja možnost predčasnih volitev.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja manj kot mesec dni po imenovanju, po ostrih kritikah na račun njegove nove vlade. Predsednik Emmanuel Macron je sprejel njegov odstop, a mu dal 48 ur za "zadnja pogajanja" in rešitev vlade, sicer grozi z razpustitvijo. Politični odzivi vključujejo pozive k spoštovanju volje francoskih volivcev in kritike Macrona zaradi politične krize.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja le 14 ur po imenovanju, s čimer je postal premier z najkrajšim mandatom v peti republiki. Ministri njegove kratkotrajne vlade bodo prejeli 28.000 evrov odpravnine, kar predstavlja tri mesečne plače. Razlog za odstop so bile grožnje z rušenjem vlade s strani zaveznikov in nasprotnikov.

Francoska vlada pod vodstvom premierja Sèbastien Lecornuja je odstopila le nekaj ur po imenovanju, kar je poglobilo politično krizo v Franciji. To je že četrti premier, ki je odstopil v zadnjem letu, kar postavlja predsednika Macrona v težaven položaj. Vzrok za odstop so kritike sestave vlade.

Po odstopu Sébastiena Lecornuja, ki je postal premier z najkrajšim mandatom v Peti republiki, so se oglasili različni politični akterji. Erwan Balanant iz stranke Les Démocrates je izrazil 'občutek sramu' zaradi pripadnosti političnemu razredu. Podpredsednica stranke RN, Edwige Diaz, je izjavila, da njena stranka ne nosi 'nobene odgovornosti' za ta 'žalosten spektakel'. Politična kriza v Franciji se poglablja, saj je Lecornujev odstop povzročil razpravo o 'mrtev rojenem' vladi.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja manj kot mesec dni po imenovanju, Emmanuel Macron pa je njegov odstop sprejel. Lecornu je dejal, da 'pogoji za nadaljnje opravljanje funkcije niso bili več izpolnjeni'. Do odstopa je prišlo kmalu po predstavitvi nove vlade in je Francijo pahnilo v politično krizo.

V Franciji se oblikuje nova vlada pod vodstvom Sébastiena Lecornuja. Nekdanji premier Édouard Philippe je zavrnil ponudbo za ministrstvo za obrambo, ki ga je nato prevzel Bruno Le Maire, dosedanji minister za gospodarstvo. Éric Woerth, nekdanji minister Nicolasa Sarkozyja, pa je bil imenovan za ministra za prostorsko ureditev, decentralizacijo in stanovanjsko politiko. Gabriel Attal je prav tako zavrnil ministrski položaj. Večina ključnih resorjev ostaja v rokah dosedanjih ministrov.

Po odstopu premierja Lecornuja se je francoski predsednik Emmanuel Macron odločil, da bo odhajajočega premierja zadolžil za iskanje rešitve iz nastale politične krize. Hkrati naj bi Macron postavil Lecornuju ultimat glede oblikovanja nove vlade, kar nakazuje na njegov zadnji poskus rešitve situacije.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po predstavitvi svoje vlade, njegov odstop pa je sprejel predsednik Emmanuel Macron. Lecornu naj bi dejal, da ne more biti premier, če niso izpolnjeni določeni pogoji, kar nakazuje na odpor proti njegovi vladi. Po imenovanju Lecornujeve vlade so se pojavile kritike, zlasti s strani Bruna Retailleaua, ki je napovedal možnost odstopa, čemur so sledili tudi drugi člani stranke Les Républicains, ki so prav tako grozili z izstopom. Macron je izgubil že tretjega premierja v manj kot enem letu, kar izpostavlja krhkost vlade.

Sébastien Lecornu, novi francoski premier, je za ministra financ imenoval Rolanda Lescureja, tesnega zaveznika predsednika Emmanuela Macrona. Politični tekmeci že grozijo s hitrim strmoglavljenjem vlade, če bo to potrebno.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja dan po imenovanju vlade. Razlog za odstop so bile ostre kritike glede sestave vlade, ki po mnenju kritikov ni prinesla želenih sprememb. Marine Le Pen je Lecornujev odstop pozdravila kot razumno potezo. Lecornu je ob odstopu izrazil obžalovanje nad strankarskimi apetitami, ki so se pojavile med sestavljanjem vlade.

Premier Sèbastien Lecornu se je zavezal, da ne bo uporabil člena 49.3 ustave za vodenje države in sprejetje proračuna za leto 2026 brez glasovanja. Namesto tega bo iskal druge institucionalne rešitve in si prizadeval za kompromise v parlamentu, da bi dosegel sprejetje proračuna.

Novi članki poročajo, da je bil nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy obsojen na pet let zapora. Nemški mediji poročajo, da bo Sarkozy moral v zapor že v roku enega meseca. Italijanski mediji so objavili fotografije Sarkozyja z ženo Carlo Bruni iz leta 2011.

Upravno sodišče v Lyonu je odredilo mestnemu svetu, da nemudoma odstrani palestinsko zastavo iz mestne hiše in okoliških območij. Prefektura Rhône je sprožila postopek pred sodiščem, ker je menila, da izobešanje zastave krši načelo nevtralnosti javnih služb. Mestna občina Lyon se je odločila spoštovati sodno odločitev in je zastavo odstranila. Ekološka občina je zastavo izobesila 22. septembra, da bi podprla priznanje države Palestine s strani Francije, kar je storilo že približno petdeset drugih občin.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem je Éric Zemmour obsodil dejanje kot 'stalni državni udar sodnikov'. Mediji so začeli poročati o možnih pogojih pripora za nekdanjega predsednika, Arnaud Alibert pa je v svoji kolumni spregovoril o vprašanju politične pravičnosti, ki so jo izpostavili Sarkozyjevi prijatelji.

Eifflov stolp je pred pričakovanim uradnim priznanjem Palestine s strani Francije prikazal palestinske in izraelske zastave, pri čemer je med njima bila projekcija golobice miru. Predsednica francoskega parlamenta, Yaël Braun-Pivet, je medtem zagotovila, da v parlamentu ne bo izobešena nobena od teh zastav. Razprava o priznanju je sprožila različne odzive in mnenja v Franciji.

Kljub nasprotovanju ministra je še več francoskih občin izobesilo palestinske zastave, vključno z Migné-Auxances v Vienni, občinami v Baskiji in Dives-sur-Mer v Calvadosu. Skupno je po podatkih notranjega ministrstva to storilo najmanj 52 občin. Emmanuel Macron naj bi danes, 22. septembra, ob robu 80. generalne skupščine ZN priznal Palestino.

Po poročanju notranjega ministra Bruna Retailleaua je v sredo v Franciji skoraj 200.000 ljudi protestiralo v okviru gibanja "Blokiraj vse". Protesti so usmerjeni proti vladnim reformam.

V Indoneziji so aretacije protestnikov sprožile zaskrbljenost glede cenzure in političnega kaosa. V Nepalu se protesti stopnjujejo, demonstranti zahtevajo odgovornost politikov in obsežne reforme. Po nasilnih protestih, ki so strmoglavili vlado, si množice prizadevajo zapustiti Nepal, vojska pa poskuša vzpostaviti red. Mladi voditelji v Nepalu so izrazili mnenje, da še niso pripravljeni prevzeti vodenja.

Med protesti 'Blokiraj vse', ki so potekali po Franciji, so francoske oblasti aretirale več kot 200 ljudi. Protestniki, ki jih vodijo levičarske sile, so izrazili nasprotovanje varčevalnim ukrepom in zmanjševanju socialnih storitev.

Sébastien Lecornu je bil imenovan za novega premierja Francije po odstopu Françoisa Bayrouja. Lecornu se je že začel posvetovati z voditelji strank in predsednico Narodne skupščine, imenovanje ministrov pa bi lahko trajalo dlje časa, saj je priprava proračuna povzročila padec prejšnje vlade.

V Katmanduju so protestniki kljub policijski uri zažigali vladne urade in domove politikov. Vojska je patruljirala po ulicah, saj je država doživljala najhujše nemire v zadnjih desetletjih. Protesti so bili usmerjeni proti politikom in vladnim uradom, premier Oli pa naj bi pobegnil iz države. Po odstopu premierja Olija se je Nepal znašel v novi ustavni in politični krizi.

Več držav je izdalo potovalna opozorila za Francijo zaradi načrtovanih protestov in motenj, ki so predvidene 10. septembra. Demonstracije so odziv na načrtovane reze, pričakujejo pa se stavke in motnje v prometu po vsej državi. Kljub zamenjavi francoskega premierja, Françoisa Bayrouja, pozivi k mobilizaciji niso pojenjali.

V Franciji so protestniki pod geslom "Blokiraj vse" ovirali promet, zažigali smetnjake in se spopadali s policijo zaradi politične in gospodarske krize. Aretiranih je bilo več sto ljudi. V Westburyju v Južni Afriki so protestniki zaradi pomanjkanja vode blokirali ceste, policija pa je uporabila gumijaste naboje in solzivec za razpršitev množice.

V Beogradu so potekali protesti, kjer so študenti in drugi državljani zahtevali odgovornost za domnevno policijsko brutalnost v Novem Sadu. Protesti so del dolgotrajnega gibanja, ki se je začelo leta 2024 po zrušenju stavbe. Medtem v Nepalu vojaki patruljirajo po ulicah Katmanduja zaradi uvedbe izrednih razmer po smrtonosnih protestih proti korupciji. Protesti so največji v zadnjih desetletjih, sprožila pa jih je prepoved dostopa.

Nepal se ponovno sooča s politično nestabilnostjo, saj je v zadnjih 17 letih zamenjal že 14 vlad. Protesti, ki jih vodi generacija Z, so se razširili po vsej državi zaradi korupcije in prepovedi družbenih omrežij. Protesti so bili nasilni, umrlo je najmanj 14 ljudi, na stotine pa je bilo ranjenih.

Emmanuel Macron je imenoval Sébastiena Lecornuja za novega premierja po odstopu Françoisa Bayrouja. Kljub temu so se protesti pod geslom "Blokiraj vse" nadaljevali, protestniki pa zahtevajo Macronov odstop. Ustanovitelj Telegrama, Pavel Durov, je pohvalil uporabo njegove platforme za sporočanje v protestih in kritiziral Macrona zaradi zanemarjanja ljudi.

Protesti proti francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, vladnim elitam in varčevalnim ukrepom so se razširili po vsej Franciji. Gibanje "Bloquons tout" je organiziralo proteste, ki so povzročili spopade s policijo in aretacije v različnih delih države, še posebej v središču Pariza. Protestniki so izrazili nezadovoljstvo in jezo, blokade in manifestacije pa so potekale v številnih francoskih mestih.

Francoska komunistična stranka (PCF) je izrazila ogorčenje, ker je bila kaznovana zaradi preseganja kvote žensk na kandidatnih listah za parlamentarne volitve leta 2024. Generalni sekretar stranke, Fabien Roussel, je ministra za notranje zadeve, Bruna Retailleaua, pozval, naj umakne to, po njegovem mnenju, absurdno in zgodovinsko nesmiselno sankcijo. PCF trdi, da je bila kazen izrečena v imenu paritete, kljub temu, da so predstavili več žensk kot moških, kar je v nasprotju z duhom zakona o pariteti iz leta 2014.

V torek so pred več mošejami v Parizu in njegovi okolici našli najmanj devet svinjskih glav. Rektor Velike mošeje v Parizu, Chems-eddine Hafiz, je dejanje označil za »žalostno etapo« in pozval k nacionalni solidarnosti. Odprta je preiskava zaradi spodbujanja sovraštva, ki jo je odredilo tožilstvo. Štirje prašičji glave so bile odkrite v Parizu, pet pa v predmestjih. Predsednik Emmanuel Macron se je pogovarjal s predstavniki.

V Katmanduju so protesti generacije Z proti korupciji, vladni prepovedi družbenih medijev in socialni politiki zahtevali najmanj 19 življenj, več kot 300 ljudi pa je bilo ranjenih. Nepalski minister je sporočil, da so v gibanje vdrli anarhisti in reakcionarji. Mladi napovedujejo nove proteste, ki jih spodbujajo tudi na družbenih omrežjih.

Premier François Bayrou se je 8. septembra soočil z glasovanjem o zaupnici. Pred glasovanjem je imel splošni politični govor, v katerem je izpostavil, da je proizvodnja nacionalna urgenca. Poudaril je, da imamo dve obveznosti glede priseljevanja: nadzorovati prihode in integrirati tiste, ki bodo tukaj. Opozoril je, da je odplačevanje dolga tiha, podzemna, nevidna in nevzdržna krvavitev. Izpostavil je, da je vitalna prognoza ogrožena in da je želel ta preizkus resnice.