APDEJT.si

Poleg Turkish Airlines so tudi druge ameriške in mednarodne letalske družbe odpovedale lete v Venezuelo. Razlog je opozorilo ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA), ki opozarja na povečano vojaško aktivnost in s tem povezano tveganje v venezuelskem zračnem prostoru. Opozorilo FAA velja 90 dni.

Analitiki in politiki razpravljajo o usodi venezuelskega predsednika Nicolása Madura, medtem ko ZDA ponujajo 50 milijonov dolarjev nagrade za njegovo aretacijo, CIA deluje v Caracasu, ameriške sile pa se nameščajo na Karibih. Mnogi verjamejo, da ZDA igrajo ključno vlogo pri njegovem morebitnem odstopu.

ZDA razmišljajo o tem, da bi na rojstni dan venezuelskega predsednika Nicolasa Madura nad Caracasom spustile letake z informacijami o visoki nagradi, ki je razpisana za njegovo glavo. S tem naj bi poskušale destabilizirati režim in izzvati nezadovoljstvo med prebivalstvom.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišlja o možnosti metanja propagandnih letakov nad Caracas, glavno mesto Venezuele, z namenom oslabitve režima predsednika Nicolása Madura. ZDA so v zadnjih mesecih okrepile pritisk na Madura na različne načine.

Številne mednarodne letalske družbe so po opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) o poslabšanju varnostnih razmer in povečani vojaški aktivnosti, odpovedale lete v Venezuelo.

Šest mednarodnih letalskih družb, med njimi Iberia, TAP, Avianca in Gol, je odpovedalo lete v Venezuelo po opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) glede povečane vojaške aktivnosti v venezuelskem zračnem prostoru. Latam bo odpovedal lete na relaciji Bogota-Caracas 23. in 24. novembra.

Nicolás Maduro je izjavil, da bi bil napad ZDA na Venezuelo politični konec Donalda Trumpa. Poudaril je, da dialog in diplomacija nimata alternative in da je pripravljen na pogovore s Trumpom, da bi preprečil nadaljnji konflikt in 'pokol venezuelskega ljudstva'.

V Caracas je prispelo letalo z 298 venezuelskimi državljani, ki so bili deportirani iz Združenih držav Amerike, je sporočilo venezuelsko ministrstvo za notranje zadeve, pravosodje in mir. Na mednarodnem letališču Maiquetía Simón Bolívar so jih pričakali predstavniki varnostnih organov.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je označil vojaške vaje Trinidada in Tobaga, ki potekajo skupaj z ameriškimi silami, za »neodgovorne«. Maduro je pozval svoje podpornike, naj med vajami protestirajo na ulicah in pošljejo »domoljubno sporočilo« ameriškim silam. Vojaške operacije ZDA v Karibih, katerih deklarativni cilj je boj proti kartelom za trgovino z mamili, jezijo Caracas. Te vaje so druge v manj kot mesecu dni in potekajo od nedelje do petka.

Nicolás Maduro je ponovil, da so vojaške vaje ZDA v Trinidadu in Tobagu resna grožnja, ter pozval k stalni pripravljenosti v Venezueli zaradi napetosti z Združenimi državami. V člankih je označil vojaško prisotnost ZDA v Karibih za 'neodgovorno'.

V zadnjih mesecih so se napetosti med Venezuelo in Združenimi državami povečale. ZDA so na Karibe napotile vojaške ladje, vojake in letala, kar bi lahko vplivalo na venezuelske meje s tremi sosednjimi državami v primeru napada ZDA.

Venezuela načrtuje gverilski odpor v primeru ameriškega zračnega ali kopenskega napada. Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na vire blizu vlade v Caracasu in načrtovalne dokumente, država razporeja orožje, vključno z desetletja staro rusko opremo. Vir je dejal, da v konvencionalni vojni ne bi zdržali niti dve uri.

Vlada Venezuele je pozvala ZN, da uporabijo svoje mehanizme za obrambo miru in suverenosti vseh držav, glede na vojaško napotitev ZDA v Karibskem morju, ki jo Caracas vidi kot grožnjo, uradno pa naj bi šlo za boj proti trgovini z drogami.

Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v videokonferenci v Miamiju izjavila, da bo osvoboditev Venezuele prinesla tudi osvoboditev Kube in Nikaragve. Poudarila je, da bi svobodna Venezuela postala gonilna sila stabilnosti v regiji in da bi prihajajoča osvoboditev države pomenila konec diktature. Machado je predstavila tudi načrte za prvih 100 dni demokratične vlade, s poudarkom na zagotavljanju hrane, zdravil, varnosti in reda.

Nicolas Maduro, predsednik Venezuele, je ponovno poiskal podporo Rusije, podobno kot leta 2019, ko so ZDA podpirale opozicijskega voditelja v državi. Rusija je takrat nasprotovala poskusom strmoglavljenja Madura in ponudila diplomatsko ter vojaško pomoč, saj vidi v Venezueli pomembnega partnerja v Latinski Ameriki.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je pošalil o medijski pozornosti, ki jo prejema v Združenih državah Amerike, in dejal, da je zaradi napetosti med Caracasom in Washingtonom "bolj slaven" kot pop zvezda Taylor Swift. Maduro je to izjavil v kontekstu naraščajoče vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju.

Papež Leon XIV. je pozval k iskanju dialoga med Združenimi državami Amerike in Venezuelo glede napetosti v Karibskem morju. Pozval je vladi obeh držav k pogovorom za rešitev sporov.

Brazilski predsednik Luis Ignacio Lula da Silva je izrazil upanje, da ZDA ne bodo izvedle kopenske invazije na Venezuelo. Ponudil je tudi osebno posredovanje med vladama v Washingtonu in Caracasu.

Srbski predsednik Vučić je napovedal, da bo Srbija nadaljevala z izvozom streliva, kljub opozorilom ruske obveščevalne službe o možni dobavi tega streliva Ukrajini. To je v nasprotju z željami Rusije, ki si ne želi, da bi srbsko orožje prišlo v roke Ukrajine.

Portugalska policija je v Atlantiku prestregla polpotopno plovilo z več kot 1,7 tonami kokaina. Južnoameriška narkomafija vse pogosteje uporablja tovrstna plovila za tihotapljenje kokaina v Evropo.

Donald Trump je izjavil, da ne pričakuje vojne med ZDA in Venezuelo, vendar je ponovil, da so dnevi Nicolása Madura kot predsednika Venezuele šteti. Hkrati je zmanjšal zaskrbljenost glede skorajšnjega ameriškega napada na Venezuelo, kljub nedavnim premikom vojaških sil ZDA v regiji.

Združene države Amerike povečujejo svojo vojaško prisotnost v Karibih in izvajajo vojaške vaje blizu venezuelske meje. Kljub temu, da predsednik Trump zanika načrte za napad na Caracas, vojaške priprave nakazujejo drugačno sliko. Trump je v intervjuju zanikal, da bi ZDA vstopile v vojno z Venezuelo, hkrati pa je ponovil obtožbe o slabem ravnanju Venezuele z ZDA, vključno s pretokom droge in priseljevanjem kriminalcev.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval k preiskavi ameriških vojaških napadov na plovila v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu, ki naj bi prevažala droge iz Južne Amerike. Türk je te napade označil za 'nesprejemljive'. To je prva tovrstna obsodba s strani Združenih narodov.

Rusija in Venezuela sta dodatno okrepili svoje strateško partnerstvo, medtem ko ZDA povečujejo pritisk na vlado v Caracasu. Predsednik Maduro je izjavil, da sta državi bolj povezani kot kadarkoli prej. Rusija podpira Madura, vendar mu ni ponudila sporazuma o medsebojni pomoči, kot ga ima s Severno Korejo.

Ameriška raketna rušilka USS Gravely je prispela v Trinidad in Tobago, ki je arhipelag, oddaljen približno 10 km od obale Venezuele. Prihod ladje sovpada s povečanim pritiskom ZDA na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Nicolás Maduro je vložil zahtevo pri vrhovnem sodišču (TSJ) za odvzem državljanstva opozicijskemu voditelju Leopoldu Lópezu zaradi pozivanja k vojaški invaziji. Vzporedno s tem je venezuelska vlada Lópezu odvzela potni list in sprožila sodni postopek za odvzem državljanstva. Maduro Lópeza in druge opozicijske voditelje obtožuje spodbujanja k strmoglavljenju njegove vlade, kar pa ustava prepoveduje.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je pozval Združene države Amerike, naj se izognejo "nori vojni", medtem ko naraščajo napetosti zaradi okrepljenih ameriških vojaških operacij in prikritih akcij v Venezueli. Maduro je posebej naslovil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga prosil, naj ne začne vojne z njegovo državo. Poziv prihaja v času, ko je Trump odobril protidrogne operacije v državi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se izogne "norim vojnam", medtem ko naraščajo napetosti zaradi okrepljene ameriške vojaške kampanje. Maduro je ZDA obtožil nenehne psihološke vojne, katere cilj je zamenjava režima. Po napadih na venezuelsko ladjo, ki je prevažala droge, ZDA razmišljajo o kopenskih napadih, kar bi močno zaostrilo napetosti.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi odobril prikrite operacije Cie v Venezueli, s ciljem spremembe režima, poroča portal NachDenkSeiten. TrendsinThenews.substack.com pa dodaja, da ZDA povečujejo vohunske aktivnosti v državi, kar v Caracasu povzroča zaskrbljenost zaradi tveganj za morebitne ameriške vohune, ki bi bili ujeti.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril tajne operacije Cie v Venezueli proti predsedniku Nicolasu Maduru, kar je sprožilo ostro obsodbo v protimperialističnih krogih. Trump razmišlja tudi o kopenskih napadih, medtem ko je Venezuela okrepila obrambo in izvedla vojaške vaje. Caracas obtožuje Cio državnega udara in mobilizira vojsko. ZDA so že izvajale sporne napade na domnevne tihotapske čolne v Karibih, kar dodatno zaostruje napetosti.

Donald Trump je potrdil, da je odobril tajne operacije Cie v Venezueli, ki so usmerjene proti domnevnim tihotapcem drog, in s tem povzročil ogorčenje venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Maduro je aktiviral "ščit" za zaščito Venezuele pred temi operacijami in izrazil presenečenje nad Trumpovo potrditvijo, da ima CIA dovoljenje za izvajanje prikritih akcij, tudi "smrtonosnih", v Venezueli. Poročajo tudi, da bi se lahko za to potezo skrivalo več kot le boj proti drogam, medtem ko drugi poudarjajo, da predsedniki običajno ne priznavajo tovrstnih operacij.

Čilski predsednik Gabriel Boric je med obiskom v Rimu izjavil, da je režim venezuelskega diktatorja Nicolása Madura eden od osumljencev za umor nekdanjega venezuelskega častnika Ronalda Ojede v Čilu. Boric je opozoril na vse večji avtoritarizem v Latinski Ameriki in poudaril, da diktature prestopajo meje, da bi širile strah. Omenil je tudi vlogo Diosdada Cabella pri ugrabitvi in umoru Ojede.

Močno deževje je v Caracasu in Mirandi v Venezueli povzročilo smrt dveh ljudi in povzročilo veliko škodo. Ženska je umrla, ko jo je odnesel tok v El Valleju, moški pa je umrl po zrušitvi zidu v Paracotosu. Inameh opozarja, da se bo deževje v prihodnjih urah še okrepilo. Žrtev v El Valleju je padla z motorja in jo je voda potegnila pod avto.

Po tem, ko je Maria Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir, je Venezuela zaprla svoje veleposlaništvo v Oslu, uradno zaradi diplomatske reorganizacije. Norveško zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje, a poudarilo željo po ohranitvi dialoga. Nekateri viri poročajo, da je zaprtje odgovor na podelitev nagrade, ki jo je prejela opozicijska voditeljica Maria Corina Machado.

Po tem, ko je bila Marija Corina Machado nagrajena z Nobelovo nagrado za mir, so se v Venezueli povečale napetosti. Predsednik Nicolás Maduro je odgovoril z vojaškimi vajami, kar je bila reakcija na ameriško prisotnost v Karibskem morju. Machado je izrazila optimizem glede prihodnosti Venezuele in posvetila nagrado venezuelskemu ljudstvu in predsedniku Trumpu. Poudarila je tudi, da bo padec Madura imel posledice za Španijo.

Po seriji ameriških vojaških napadov na plovila v južnem Karibskem morju, ki jih ZDA obtožujejo tihotapljenja drog in so terjali najmanj 21 življenj, so se Združene države znašle v sporu z Venezuelo in njenimi zavezniki. Venezuela je razglasila izredno stanje in obsodila napade kot kršitev mednarodnega prava. Združeni narodi so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajočih tveganj za regionalni mir in pozvali k zadržanosti.

Venezuela je zahtevala nujno srečanje Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi, kot trdijo, naraščajočih vojaških groženj s strani ZDA. Caracas opozarja, da bi te grožnje lahko kratkoročno pripeljale do oboroženega napada. Medtem venezuelska analiza poudarja, da so ZDA že dolgo časa vpletene v prizadevanja za spodkopavanje Bolivarske revolucije v Venezueli.

Donald Trump je izjavil, da ne vidi razloga za srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom po tem, ko je Kitajska omejila izvoz redkih zemelj. Zvezni sodišči sta obravnavali argumente o Trumpovi uporabi Nacionalne garde za zatiranje nemirov v bližini ameriške Imigracijske službe. Pete Buttigieg je dejal, da se Republikanci v Indiani sramujejo Trumpove zahteve po preoblikovanju kongresnih okrožij. Washington pa je prekinil vse diplomatske stike s Caracasom, medtem ko vojaška kampanja napreduje.

Arzbishop Caracasa, monseñor Raúl Biord, se je srečal s papežem Leonom XIV. in mu podaril kipa Joséja Gregorija Hernándeza (JGH) in Carmen Rendiles. Papež je izrazil zadovoljstvo ob prihajajoči kanonizaciji obeh osebnosti. Srečanje je potekalo v pozitivnem vzdušju, kjer so razpravljali o različnih temah, povezanih s kanonizacijo.

V Venezueli so aktivirali Operacijo Independencia 200 v zveznih državah La Guaira in Carabobo. Diosdado Cabello je vodil izvajanje posebnih vojaških vaj, ki so se začele v zgodnjih jutranjih urah. V operaciji sodeluje tudi bolivarska milica ter socialne in ljudske sile.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da so prejeli obveščevalne podatke o načrtovanju bombnega napada na ameriško veleposlaništvo v Caracasu. Maduro je poudaril, da so bili odgovorni za načrtovanje napada locirani v Združenih državah Amerike in da so o tem obvestili Washington. Namen napada naj bi bila provokacija.

Predsednik Nicolás Maduro je izrazil upanje, da bo diplomacija Vatikana pomagala Venezueli ohraniti mir. Opozoril je tudi Združene države Amerike na načrt ekstremistov, da namestijo eksploziv v ameriško ambasado v Caracasu, medtem ko se nadaljuje ameriška vojaška prisotnost.

Predsednik Maduro je izjavil, da je vlada preprečila načrtovani napad na ameriško ambasado v Caracasu, ki naj bi ga izvedli ekstremistični sektorji venezuelske desnice kot operacijo pod lažno zastavo. Namen napada naj bi bil zaostritev odnosov med državama.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je napovedal uradni začetek božične sezone v državi že 1. oktobra. S tem dejanjem želi vlada spodbuditi veselje in mir v domovih po vsej Venezueli. V sklopu prazničnega vzdušja bo v Caracasu potekal tudi koncert.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da ga "grožnje" proti njegovi državi navdajajo z "neizmerno energijo". Izjava prihaja v času, ko ZDA ohranjajo vojaško prisotnost na Karibih pod pretvezo boja proti drogam, kar pa Caracas označuje kot poskus "spremembe režima".

Venezuelanska atletinja Yulimar Rojas se bo 27. septembra 2025 udeležila tretje etape državne atletske lige v Caracasu. Svetovna rekorderka v troskoku se vrača na tekmovališča v svoji domovini po skoraj desetih letih odsotnosti, zadnjič pa je na državnem tekmovanju nastopila maja 2015.

Venezuelo je stresel potres z magnitudo najmanj 6,1. Tresenje tal so čutili v več zveznih državah Venezuele, vključno z glavnim mestom Caracas, in v Kolumbiji. V približno petih urah so se zgodili trije močni potresi. Zaenkrat ni poročil o žrtvah.

Zahod Venezuele je stresel potres z magnitudo 5,4, kasneje pa še močnejši potres z magnitudo 6,3. Poročil o poškodovanih ni.