APDEJT.si

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je opozoril, da se bo situacija močno zaostrila, če ZDA ne bodo sprejele ruskega predloga glede omejitev v okviru sporazuma DSNV. Poudaril je, da aktivna uporaba zahodnih medijev otežuje pogajanja o diplomatski rešitvi v Ukrajini in da ne nameravajo javno razpravljati o podrobnostih ameriškega mirovnega načrta. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pozval, naj se ne precenjuje pomena uhajanja telefonskih pogovorov, ker naj bi to oviralo mirovna prizadevanja, in dejal, da je za napoved zaključka konflikta še prezgodaj. Ameriški minister za vojsko Dan Driscoll je med obiskom v Kijevu ponovil opozorilo ukrajinskim uradnikom, da se ukrajinske oborožene sile soočajo s težkimi razmerami na bojišču in jih čaka neizogiben poraz proti ruskim silam.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor med Ukrajino in Rusijo zelo blizu in da se njegov načrt za Ukrajino »izpopolnjuje«. Trump je napovedal, da pošilja odposlance v Moskvo na srečanje s Putinom in v Kijev na pogovore z ukrajinskimi uradniki. Pri tem naj bi Ukrajina morala prepustiti celotno regijo Donbas na vzhodu države.

Donald Trump je postavil pogoje za srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je po poročanju ruskih medijev povzročilo razočaranje pri vodji kabineta ukrajinskega predsednika, Andreju Ermaku. Ukrajinske sile so uničile edinstveno rusko letalo A-60.

Donald Trump je dejal, da bo Rusija kmalu dobila nadzor nad ozemlji, ki jih bo morala Ukrajina prepustiti. Prav tako je izjavil, da Moskva po njegovem mnenju kaže pripravljenost na popuščanje v zvezi z ameriškim mirovnim načrtom. Poleg tega je Trump opustil prvotni rok, do katerega bi morala Ukrajina sprejeti mirovni načrt, ki ga podpira ZDA.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, ki razkrivajo, da je ameriški odposlanec Steve Witkoff svetoval pomočniku ruskega predsednika, kako naj se Vladimir Putin pogovarja z Donaldom Trumpom o mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je zavrnil pomisleke glede Witkoffovega ravnanja, medtem ko Rusija trdi, da je uhajanje informacij poskus sabotaže mirovnih pogovorov.

Pričakuje se, da bo Rusija zavrnila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki sta ga pripravili ZDA in Ukrajina, kar bi lahko podaljšalo vojno vsaj do božiča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin začel obisk v Kirgizistanu, medtem ko se pričakuje odziv Rusije na mirovni načrt.

Ukrajina je izrazila pripravljenost za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpirajo ZDA. Obenem je sporočila, da je dosegla »skupno razumevanje« z Združenimi državami glede mirovnega predloga za končanje vojne z Rusijo. Obstaja možnost srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Tiskovna predstavnica Bele hiše je izjavila, da srečanje med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim trenutno ni načrtovano. Ožji krog Zelenskega naj bi mu odsvetoval pot v Washington, saj se bojijo poslabšanja odnosov s Trumpom. Hkrati so ZDA in Ukrajina po navedbah Bele hiše blizu dogovora o prekinitvi vojne, pri čemer naj bi ostalo le še nekaj točk nesoglasja. Mirovni načrt Trumpove administracije za Ukrajino naj bi bil predelan in zdaj vseboval 19 točk.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral ukrajinsko vodstvo zaradi domnevne nehvaležnosti za ameriška mirovniška prizadevanja. Njegova izjava sovpada z začetkom pogovorov v Ženevi o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, kjer so evropski predstavniki izrazili zadržke. Trump je ob tem znova kritiziral tudi Evropo zaradi odvisnosti od ruske nafte.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Donald Trump je ponovil, da ameriški mirovni načrt za Ukrajino ni dokončen predlog in poudaril, da si ZDA prizadevajo za mir na kakršen koli način. Opozoril je, da bo imela Ukrajina težave, če bo zavrnila njegov predlog. Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington na pogovore o načrtu. Bolgarija je pozdravila prizadevanja ZDA in Trumpa za prekinitev ognja in vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini.

Ameriški generali naj bi konec naslednjega tedna obiskali Moskvo, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča The Guardian.

Načelnik generalštaba ukrajinske vojske, Andrij Gnatov, je izjavil, da je trenutno vojaško leto pripeljalo ukrajinsko vojsko do skrajne izčrpanosti. Pomanjkanje osebja je povzročilo izjemno težke razmere na bojišču.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da do Dneva zahvalnosti sprejme mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump. Načrt vključuje varnostna jamstva po modelu 5. člena Nata in vprašanje Donbasa. Ukrajina je zavrnila kakršnokoli priznanje začasno zasedenih ozemelj kot ruskih.

Delegacija ameriškega Pentagona je prispela v Kijev na pogovore o končanju vojne. Sestala se je z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Obisk sledi poročilom o načrtu za končanje vojne z Rusijo.

Po poročanju CNN, naj bi Trumpova administracija pripravila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki bi od države zahteval, da prepusti vzhodno regijo Donbas in omeji velikost svoje vojske.

Po poročanju medijev naj bi Donald Trump zahteval od Volodimirja Zelenskega, da nemudoma sprejme ameriški mirovni načrt za Ukrajino. Ukrajinski poslanec Gončarenko je objavil, da načrt vsebuje 28 točk.

Po poročanju portala Axios naj bi ZDA in Rusija vodile tajne pogovore in delale na novem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. ZDA naj bi Ukrajini signalizirale, da mora sprejeti okvir, ki so ga ZDA pripravile za prekinitev spopadov z Rusijo, ki vključuje prepustitev dela ozemlja. V ruskem napadu na Ternopolj je bilo uničenih več stanovanjskih zgradb, umrlo je 25 ljudi, med njimi trije otroci, 95 ljudi pa je bilo ranjenih.

Pojavile so se informacije, da ZDA in Rusija pripravljata 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil kmalu objavljen in bi ga strani lahko podpisali še ta mesec. Po poročanju naj bi ZDA in Rusija o načrtu govorili brez prisotnosti ukrajinskih predstavnikov. Kremlj je zanikal obstoj skupnega načrta z ZDA za Ukrajino in poudaril, da v pogajanjih ni novosti. Prav tako ZDA zavračajo pogovore o ponovni vzpostavitvi zračnega prometa z Rusijo. Kljub temu pa Rusija dopušča možnost obiska posebnega odposlanca ZDA.

Združene države Amerike si prizadevajo v najkrajšem možnem času prehiteti Kitajsko v proizvodnji brezpilotnih letalnikov (dronov). Ameriški minister za vojsko, Daniel Driscoll, je izjavil, da bodo za dosego tega cilja aktivno spodbujali zasebni sektor na tem področju.

Ameriška vojska bo v naslednjih dveh do treh letih znatno povečala nakup dronov in načrtuje nakup najmanj milijon enot. Sekretar ameriške vojske, Daniel Driscoll, je napovedal, da načrtujejo potencialno širitev letnih nakupov, kar kaže na močno usmeritev v tehnologijo brezpilotnih letal.

Sekretar ameriške vojske Daniel Driscoll je prevzel nadzor nad postopkom zaposlovanja na vojaški akademiji West Point in ukazal odpustitev Jen Easterly, nekdanje vodje Agencije za kibernetsko varnost in infrastrukturo (CISA) v Bidnovi administraciji. Easterlyjeva je bila pred kratkim imenovana za profesorico, vendar je bila njena zaposlitev razveljavljena zaradi njenih preteklih povezav z domnevnimi 'dezinformacijskimi' aktivnostmi in zgodovino proti Trumpu. Driscoll je osebno odredil preklic ponudbe za profesuro.

Sekretar ameriške kopenske vojske Daniel Driscoll je prevzel nadzor nad postopkom zaposlovanja na vojaški akademiji West Point in odredil odpustitev Jen Easterly, ki je bila nedavno imenovana za profesorico. Easterlyjeva, nekdanja vodja Agencije za kibernetsko varnost in infrastrukturo (CISA) v Bidenovi administraciji, je bila imenovana za vodjo katedre za družbene vede Roberta F. McDermotta, vendar je bil ta sklep preklican le dan po objavi. Driscoll je svojo odločitev objavil na družbeni platformi X.