Giorgia Meloni je na platformi X zapisala, da se predlogi za uvedbo davka na premoženje ciklično pojavljajo pri levici, a z desnico na oblasti ne bodo nikoli uresničeni.
Na parlamentarnih volitvah na Nizozemskem sta po preštetju glasov vodilni stranki postali liberalna stranka Demokrati 66 (D66) in desničarska Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa. Stranka PVV je izgubila tretjino svojih mest. Različni viri poročajo o izenačenem številu mandatov ali o rahli prednosti stranke D66.
Francoski premier Sébastien Lecornu je preživel prvo glasovanje o nezaupnici, potem ko so ga podprli socialisti, ki so se strinjali s premikom sporne pokojninske reforme po predsedniških volitvah leta 2027. Kljub temu vlada ostaja v negotovosti, saj jo čaka še eno glasovanje o nezaupnici, ki ga je predlagala skrajna desnica.
Nemška igralka Iris Berben, ki se opredeljuje kot levičarka, je kritična do določenih vidikov levega političnega miljeja v Nemčiji. Opozarja na moralno prevzgojo, protisemitizem ter zanemarjanje ključnih tem, kot so stanovanjska stiska, izobraževanje, delovna mesta, infrastruktura in zdravstvo. Po njenem mnenju je to prispevalo k porastu desnice.
V Boliviji je desnica zmagala na volitvah, kar je povzročilo premik v politični pokrajini. Levičarski Mouvement vers le socialisme (MAS) je doživel precejšen padec podpore, kar analitiki pripisujejo razočaranju nad stranko in njenim delovanjem, zlasti zaradi gospodarske krize od leta 2017 in zaznanih protidelavskih politik. To je privedlo do preoblikovanja politične levice in krepitve desničarske opozicije.
V francoskem mestu Aurillac je med festivalom uličnega gledališča prišlo do nasilnih spopadov med policijo in približno 300 protestniki. Incident se je začel z aretacijo moškega, ki je grafitiral banko, kar je povzročilo eskalacijo nasilja. Protestniki so metali kamenje in zažigali smetnjake. Desnica in ekstremna desnica sta dogodek politično izkoristili, medtem ko se pojavlja nerazumevanje okoliščin.
Po prvih projekcijah rezultatov predsedniških volitev v Boliviji se obeta konec dvajsetletne vladavine levičarskih vlad. Kandidat desnega centra, senator Rodrigo Paz, je v prvem krogu osvojil 31 odstotkov glasov.
Bolivijci so v nedeljo odšli na volišča v pričakovanju sprememb, ki jih je zaznamovala gospodarska kriza. Ta je desnici ponudila prvo priložnost za prevzem oblasti v zadnjih 20 letih. Volitve potekajo v senci gospodarskih izzivov in morebitnega vpliva nekdanjega predsednika Eva Moralesa.
Po preštetih 92% glasovnic se je potrdil drugi krog bolivijskih volitev med desnosredinskima kandidatoma. Rodrigo Paz Pereira iz Demokrščanske stranke je prejel 32,1% glasov, Jorge "Tuto" Quiroga iz Svobodne zveze pa 27%. Socialistična stranka MAS ni zmagala na volitvah prvič po dvajsetih letih.
Dva meseca pred drugim krogom volitev, ki bo 19. oktobra, se v Boliviji pripravljajo na žrebanje novih volilnih komisij. Volilni imenik ostaja nespremenjen. Podatki vrhovnega volilnega sodišča kažejo, da sta se v drugi krog uvrstila dva desničarska opozicijska kandidata, Rodrigo Paz in Jorge Quiroga.
Bolivijski predsednik Luis Arce je včeraj javno kritiziral pozive k ničenju glasov na prihajajočih splošnih volitvah. Na družbenem omrežju X je izjavil, da takšni pozivi izvirajo iz 'osebne in egocentrične ambicije' tistih, ki jih promovirajo. Čeprav ni neposredno omenil, so mediji, kot sta opinion.com.bo, poudarili, da so njegove izjave usmerjene proti Evu Moralesu, ki naj bi spodbujal ničenje glasov in s tem 'orkestriral' virtualni dogovor v korist desničarskih sil v Boliviji.
Portugalsko ministrstvo za izobraževanje je umaknilo obvezne vsebine, povezane s spolnostjo in spolnim zdravjem, iz kurikula predmeta državljanske vzgoje. Ta poteza sledi obljubi predsednika vlade, da bo disciplino 'osvobodil ideoloških projektov'. Namesto tega se v kurikulum uvaja podjetništvo, demokracija in politične institucije, ki se bodo poučevale že od prvega cikla izobraževanja. Predlog vlade je trenutno v javni obravnavi do 1. avgusta in predstavlja odgovor na kritike desnice.