APDEJT.si

Venezuelanski minister za notranje zadeve in pravosodje, Diosdado Cabello, je ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia obtožil, da je "imbecil" in ima "osvajalske težnje". Obtožbe so prišle v času zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki se medsebojno obtožujeta povezav s trgovino z drogami. Cabello je izjavil, da je nemogoče najti bolj "imbecilnega" državnega sekretarja od Rubia.

Venezuela naj bi končno začela izvažati zemeljski plin v Kolumbijo, medtem ko se obmejna mesta v Kolumbiji soočajo z množičnim prihodom beguncev iz Venezuele zaradi avtokracije. Uradnik Diosdado Cabello je zavrnil poročila o tem, da bi Nicolás Maduro odstopil. Zaradi možnosti napadov ZDA na Venezuelo se lahko položaj še poslabša.

Venezelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je zanikal obstoj tako imenovanega "Kartela Sonc" in ga označil za "narrativo" Združenih držav Amerike. ZDA to domnevno organizacijo obravnavajo kot teroristično in trdijo, da jo vodi predsednik Nicolás Maduro skupaj z vodstvom vlade in pripadniki oboroženih sil. Cabello se je odzval v času, ko ZDA izvajajo pomorsko in zračno prisotnost v Karibskem morju, blizu venezuelskih voda, z namenom boja proti trgovini z drogami.

Venezuelanski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je kritiziral Združene narode, ker naj bi se "samo" odzvali na napade Združenih držav Amerike na venezuelske patruljne čolne, ki naj bi bili povezani s tihotapljenjem drog v Karibskem morju in Tihem oceanu. Pozval je ZN, da glede tega "nekaj" ukrenejo.

Trinidad in Tobago popolnoma podpirata uporabo vojaških sredstev ZDA v Karibih za uničenje narkokartelov, kar povzroča napetosti v odnosih s sosednjo Venezuelo. Podpora trinidadske vlade Trumpovi protidrogaški operaciji je problematična, saj se je zaradi nje zapletla z Venezuelo.

Ministrstvo za nacionalno varnost Trinidada in Tobaga je močno zmanjšalo število delovnih dovoljenj, izdanih Venezuelcem, in sicer s 4.275 v letu 2024 na le 757 v letošnjem letu. To predstavlja zmanjšanje za 3.518 dovoljenj ali 82 % v okviru krize med državama.

Venezuelansko notranje ministrstvo je zahtevalo, da vrhovno sodišče (TSJ) odvzame državljanstvo opozicijskemu politiku Yonu Goicoechea zaradi "zahtevanja invazije" na državo. Ministrstvo, ki ga vodi Diosdado Cabello, je napovedalo, da bodo Goicoechei odvzeli vse osebne dokumente. Goicoechea je na svojem računu X objavil, da bi ga v Venezueli aretirali. Vlada Nicolása Madura ga obtožuje, da je pozival k invaziji, zato so sprožili postopek za odvzem državljanstva in uničenje vseh njegovih dokumentov.

Venezuelanski režim Nicolása Madura je predlagal odvzem državljanstva opozicijskemu voditelju Leopoldu Lópezu zaradi domnevnega spodbujanja intervencije ZDA. López je to označil za arbitrarnost in dejal, da Maduro to počne, ker izraža mnenje, ki ga delijo številni Venezuelci – željo po svobodi. Poudaril je, da v zgodovini Venezuele še ni prišlo do odvzema državljanstva in da gre za poskus ustrahovanja Venezuelcev doma in v tujini. López je tudi kritičen do kolumbijskega predsednika Petra, češ da mu je ohranitev Madura na oblasti v interesu.

Čilski predsednik Gabriel Boric je med obiskom v Rimu izjavil, da je režim venezuelskega diktatorja Nicolása Madura eden od osumljencev za umor nekdanjega venezuelskega častnika Ronalda Ojede v Čilu. Boric je opozoril na vse večji avtoritarizem v Latinski Ameriki in poudaril, da diktature prestopajo meje, da bi širile strah. Omenil je tudi vlogo Diosdada Cabella pri ugrabitvi in umoru Ojede.

V Venezueli so aktivirali Operacijo Independencia 200 v zveznih državah La Guaira in Carabobo. Diosdado Cabello je vodil izvajanje posebnih vojaških vaj, ki so se začele v zgodnjih jutranjih urah. V operaciji sodeluje tudi bolivarska milica ter socialne in ljudske sile.

Venezelski minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je izjavil, da je vrh Amerik brez Venezuele, ki ni bila povabljena na decembrsko srečanje, "nekaj drugega". Ob tem je napadel predsednika Dominikanske republike, Luisa Abinaderja, in ga označil za "mafijca", ker naj bi prejel ukaz, da Venezuelo izključi iz vrha.

Kralj Felipe VI. je na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku pozval Izrael, naj ustavi »pokol« v Gazi. Poudaril je potrebo po rešitvi dveh držav za pravično in trajno regionalno mir. Čilski predsednik Boric je šel še dlje in zahteval, da se izraelski premier Benjamin Netanjahu in drugi odgovorni za genocid nad Palestinci soočijo z mednarodnim kazenskim sodiščem.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je napovedal razporeditev vojske, policije in civilne obrambe na 284 "bojiščih" po vsej državi. Ta poteza predstavlja najnovejšo demonstracijo vojaške moči Venezuele v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike in povečane prisotnosti ZDA v Karibskem morju.

Nicolás Maduro je ponovno prestavil začetek božiča v Venezueli na 1. oktober, enako kot leta 2024, da bi spodbudil gospodarstvo države. Verske voditelje to dejanje moti. Datum božiča je prestavil že več let.

Stranka Vente Venezuela, ki jo vodi opozicijska voditeljica María Corina Machado, je pozvala mednarodno skupnost, naj okrepi pritisk na vlado Nicolása Madura. Poziv sledi grožnjam Diosdada Cabella proti članom stranke Vente Venezuela. Stranka meni, da je grožnja poskus ustrahovanja in utišanja tistih, ki nasprotujejo Madurjevi administraciji.

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Marco Rubio je označil venezuelskega predsednika Nicolása Madura za begunca pred ameriško pravosodje zaradi obtožb o trgovini z drogami. ZDA so okrepile boj proti narkotikom v Karibskem morju in napadle plovilo, ki naj bi prevažalo droge iz Venezuele, pri čemer naj bi bilo ubitih 11 ljudi. Venezuela je ZDA obtožila "izvensodnih usmrtitev" v tem napadu. Rubio je obiskal tudi Ekvador in obljubil finančno pomoč v boju proti trgovini z drogami.

Po ameriški operaciji proti venezuelski ladji, ki naj bi prevažala drogo v ZDA, je Venezuela obtožila ZDA enajstih "eksekutorjev". Ameriški uradniki so opozorili, da se bodo vojaške operacije proti kartelom nadaljevale, kar nakazuje na dolgotrajno vojaško kampanjo v Latinski Ameriki. Maduro je dejal, da ima "neomajno vero v zmago", in operacijo označil za "nov napad".

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je obtožil Združene države Amerike, da so poslale vojaške ladje blizu venezuelske obale z namenom, da bi si prisvojile venezuelske naravne vire, vključno z nafto, plinom in zlatom. Maduro je te obtožbe izrekel po tem, ko je Donald Trump zatrdil, da so ameriške sile napadle venezuelsko ladjo, na kateri naj bi bili člani kriminalne združbe Tren de Aragua.

Venezuelanske oblasti so v delti reke Orinoko aretirale dvanajst oseb. Minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je sporočil, da je med aretiranimi osem državljanov Kolumbije, dva Trinidadčana in dva Venezuelca. Podrobnosti o razlogih za aretacijo niso bile razkrite.

Ameriška vojska je objavila fotografije svojega nedavnega razporejanja sil v bližini Venezuele. Administracija predsednika Trumpa je v vode blizu Venezuele in Karibov poslala več kot štiri tisoč vojakov, vključno z okoli dva tisoč marinci, letala, ladje in raketne sisteme. Cilj te poteze je boj proti narkokartelom v regiji.

Vlada Venezuele je napovedala, da bo na mejo s Kolumbijo napotila 15.000 pripadnikov varnostnih sil za boj proti narkotrafiku. Minister za notranje zadeve Venezuele, Diosdado Cabello, je poudaril, da bodo okrepili varnost na območju in se borili proti trgovini z drogami. Napotitev vojakov prihaja v času napetosti z Združenimi državami, ki so Venezuelo obtožile pomanjkljivega sodelovanja v boju proti trgovini z drogami.

ZDA so napotile dodatne ladje, vključno s križarko z vodenimi raketami in jedrsko podmornico, v južni Karibik kot del ofenzive proti narkotrafiku. Prihod novih ameriških plovil v Karibe je predviden v začetku septembra.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovno zatrdil, da kartel Los Soles ne obstaja in da gre za izgovor skrajne desnice. Dodal je, da nadzor nad prehodom kokaina skozi Venezuelo izvajajo Clan del Golfo, Estado Mayor Central in Segunda Marquetalia. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro pa je napredoval venezuelskega ambasadorja v Kolumbiji, Carlosa Martíneza, v generala divizije v "aktivni rezervi".

Predsednik Nicolás Maduro je začetek vpoklica v bolivarsko milico označil za popoln uspeh, hvalil je patriotizem in ljubezen do Venezuele. Na njegov poziv se je odzvalo na stotine ljudi. Napotil je 4,5 milijona pripadnikov milice, da bi zagotovili suverenost države, medtem ko so ZDA napotile vojaške ladje, vohunska letala in podmornice proti Venezueli, zaradi domnevnega kartelnega nasilja.

Na avtocesti na kolumbijski strani meje z Venezuelo so postavili table z nagradami, ki jih ZDA ponujajo za informacije, ki bi privedle do aretacije Nicolása Madura in Diosdada Cabella. Maduro je v odziv na ameriško vojaško ofenzivo pozval k mobilizaciji in oborožitvi civilistov, javnih uslužbencev in privržencev chavizma.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je izjavil, da so meje z Kolumbijo pod strogim nadzorom venezuelskih policijskih in vojaških sil, medtem ko je minister Benedetti poudaril, da Kolumbija z Venezuelo nima vojaškega sporazuma. Kolumbijska vlada je zanikala obstoj kakršnega koli vojaškega dogovora z venezuelskim režimom, pri čemer je minister Benedetti zatrdil, da za to ni dokazov.

V Venezueli so aretirali Carlosa Luisa Arrieta Márqueza, znanega kot 'El Flaco', in Aliannis Araujo Lozada, znano kot 'La Negra', ki naj bi bila vpletena v teroristični načrt v Plaza Venezuela v Caracasu. Med operacijo v El Hatillu v Mirandi so zasegli tudi nov arzenal orožja in eksploziva.

V Venezueli, v zvezni državi Anzoátegui, so zasegli več kot 1500 kilogramov eksploziva. Podpredsednik vlade za politiko, državljansko varnost in mir, Diosdado Cabello, je sporočil, da so eksploziv odkrili v skladišču v občini Simón Rodríguez. Med zaseženimi predmeti je bilo 6.769 elementov votlega naboja, 724 rezalnikov in 220 električnih detonatorjev.

Diosdado Cabello, notranji minister Venezuele, je sporočil, da je 20 od 252 venezuelskih migrantov, ki so se vrnili v domovino po bivanju v salvadorskem zaporu, osumljenih kaznivih dejanj. Sedem od njih naj bi storilo "huda kazniva dejanja". Cabello je to izjavil v svoji televizijski oddaji.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil v prvi instanci obsojen zaradi podkupovanja v kazenskem postopku in procesne prevare. Članek na nacion.com raziskuje možne scenarije, vključno z zaporom, možnostjo obrambe na prostosti in zastaranjem primera. Venezuelski minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je izjavil, da se s to obsodbo "godi pravica".

Nicolás Maduro je obtožil Združene države Amerike 'nenavadnih groženj' po napotitvi vojakov na Karibe in zatrdil, da je Venezuela 'zatrla' Tren de Aragua. Zaradi grožnje Donalda Trumpa je Maduro aktiviral poseben varnostni načrt in razporedil 4,5 milijona milicionnikov po vsej državi, da bi okrepil svojo varnost.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Združene države so povišale nagrado za zajetje Nicolása Madura na 25 milijonov dolarjev in ga obtožile terorizma ter vodenja kartela Soles. Medtem je vlada Nicolása Madura zatrdila, da ZDA "zadržujejo" 33 venezuelskih otrok na svojem ozemlju.

Uradne venezuelske tiskovne agencije poročajo o »veliki in sijajni zmagi« na lokalnih volitvah, pri čemer predsednik Maduro trdi, da so zmagali v 85 % občin. Medtem opozicija, vključno z Edmundo Gonzálezom, poziva k nadaljnjemu boju za demokracijo in opozarja na politično preganjanje leto dni po spornih predsedniških volitvah. Kljub vladnim trditvam o zmagi, nekdanji poslanec Guillermo Palacios pripisuje nizko volilno udeležbo temu, da volivci prepoznajo svoje prave predstavnike.

Predsednik Nicolás Maduro je po oddaji svojega glasu napovedal sklic Sveta za zvezno vlado s 335 izvoljenimi župani. Podpredsednica Delcy Rodríguez je volitve označila za "edinstvene in izjemne". Medtem je opozicijska voditeljica María Corina Machado trdila, da je 90 % Venezuelcev na volitvah zavrnilo Madura, čeprav chavizem naj ne bi priznal visoke abstinencije. Magistrat Maikel Moreno je čestital volilni komisiji za potek volitev, generalni državni tožilec Tarek William Saab pa je izpolnil državljansko dolžnost z udeležbo. Kandidat Carlos Requena je proces označil za potrditev miru in demokracije v državi, medtem ko je Nikaragva čestitala predsedniku Maduru za "demokratično, svobodno in suvereno" izvajanje volilne pravice.

V skladu z volilnimi predpisi in nacionalnimi zakoni je bila 23. novembra objavljena uradna revija, ki jo podpisujeta ministra za obrambo in pravosodje, Vladimir Padrino in Diosdado Cabello. Dokument določa vrsto nadzornih ukrepov po vsej državi, ki veljajo od petka do ponedeljka. Med temi ukrepi so omejitve mobilnosti, prodaje alkohola in javnih zborovanj, ki so bili objavljeni v uradni reviji.

Venezuela se je soočila z vrnitvijo najmanj sedmih otrok, ki so bili ločeni od svojih staršev in deportirani iz Združenih držav Amerike. Novico je potrdil notranji minister Diosdado Cabello. Medtem pa se venezuelska ženska nogometna reprezentanca pripravlja na tekmo proti Paragvaju v okviru Copa America Femenina, pri čemer se soočajo z izzivi in upajo na preobrat.

Venezuela je v novi fazi načrta "Vrnitev domov" (Plan Vuelta a la Patria) iz tujine že vrnila 9.276 državljanov. Poleg tega je Venezuala napovedala ponovno vzpostavitev letov iz Bolivije z namenom repatriacije migrantov, ki so obtičali v Peruju in Čilu, pri čemer želijo zagotoviti polno zasedenost letal.

Ameriški marinec Dahud Hanid Ortiz, ki je bil v Caracasu obsojen za tri umore, izvršene v Madridu leta 2016, je bil po zamenjavi zapornikov med ZDA in Venezuelo izpuščen v Severni Ameriki. Medtem ko je venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello obtožil ZDA, da so zahtevale njegovo izpustitev, viri navajajo, da je bila njegova izpustitev povod za nelagodje v ameriškem State Departmentu, saj Ortiz nikoli ni bil na seznamu, ki ga je Trumpova administracija predložila Venezueli. The Washington Post je poročal, da je bila njegova izpustitev v nasprotju z uradnimi navedbami, kar kaže na zapletenost zadeve.

Venezuelaski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je zatrdil, da nobeden od 252 migrantov, ki so bili od marca do prejšnjega petka v priporu v El Salvadorju, ni povezan z mednarodno kriminalno organizacijo Tren de Aragua. Cabello je priznal, da ima sedem migrantov evidenco resnih kaznivih dejanj, vendar je zanikal kakršne koli vezi s Trenom de Aragua, organizacijo, ki jo je ameriška administracija označila za teroristično.

Venezuelas je potrdil vrnitev 252 državljanov iz Salvadorja, med katerimi naj ne bi bilo članov tolpe Tren de Aragua. Minister je potrdil, da ima sedem vrnjenih Venezuelcev resne kazenske kartoteke. Med vrnjenimi je bil tudi Andry Hernández, 33-letni vizažist, ki je bil štiri mesece zaprt v Salvadorju in trdi, da je bil žrtev spolnega nasilja v zaporu. Hernández se je po vrnitvi ponovno združil s svojo družino.

Venezuela je zanikala kakršne koli povezave med svojimi migranti in kriminalno združbo Tren de Aragua. Minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je izjavil, da noben od 252 migrantov, ki so bili pridržani v Salvadorju, ni povezan s to organizacijo. Medtem je misija "Gran Misión Vuelta a la Patria" v državo vrnila 210 Venezuelcev iz ZDA, ki so imeli postanek v Hondurasu.

Ameriški državljani, ki so bili nedavno izmenjani in izpuščeni iz venezuelskih zaporov, so sporočili, da so bili med pridržanjem v Venezueli deležni mučenja in krutih razmer. Ameriško državno ministrstvo je potrdilo, da v Venezueli ni več pridržanih ameriških državljanov, po izmenjavi 18. julija, ko je bilo deset Američanov zamenjanih za 252 Venezuelcev, pridržanih v Salvadorju. Medtem pa ZDA od vlade v Caracasu zahtevajo izpustitev vseh političnih zapornikov in opozarjajo na visoke posledice v primeru nadaljnjih samovoljnih aretacij.

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je pohvalil ameriške kolege za njihovo vlogo pri izpustitvi francosko-ameriškega turista Lucasa Hunterja. Diosdado Cabello, drugi človek Madurovega režima, se je javno zahvalil nekdanjemu španskemu premierju Joséju Luisu Rodríguezu Zapateru za posredovanje pri izpustitvi 80 venezuelskih zapornikov.