APDEJT.si

Madagaskar se je znašel v politični krizi, ko je vojska prevzela nadzor nad vlado po odstavitvi predsednika Andryja Rajoeline. Rajoelina je bil odstavljen po protestih generacije Z zaradi slabe javne službe in korupcije. Vojska je ukrepala po tem, ko je narodna skupščina glasovala za njegovo odstavitev, nakar je bil Rajoelina evakuiran s francoskim letalom.

Madagaskarska vojska je prevzela nadzor nad predsedniško palačo, potem ko je državni zbor glasoval za odstavitev predsednika Andryja Rajoeline. Vojaška enota, ki podpira protestno gibanje, je razglasila prevzem oblasti in začasno ukinitev ustave. Predsedstvo je dogajanje označilo za poskus državnega udara in zatrdilo, da Rajoelina ostaja na položaju.

V Madagaskarju so se okrepili protesti, ki jih vodi mladina, zahtevajo pa odstop predsednika Andryja Rajoeline. Protestniki so zasedli zgodovinsko pomemben Trg 13. maja v prestolnici Tananarivo. Po poročilih naj bi se predsednik Rajoelina zatekel na francosko veleposlaništvo. Razmere v državi so kaotične, protesti pa izražajo nezadovoljstvo s proimperialistično politiko in revščino.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara. Brazilsko vrhovno sodišče ga je spoznalo za krivega po vseh točkah obtožnice. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo, ker so ocenili, da je Bolsonaro sodeloval v "oboroženi kriminalni organizaciji". Obsodba velja za mejnik brazilske demokracije, saj se v preteklosti pučisti niso soočili s sodnim pregonom.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro je postal prvi nekdanji predsednik države, ki je bil obsojen zaradi poskusa strmoglavljenja vlade. Obsodba je sprožila različne odzive, od veselja med nasprotniki do nezadovoljstva in fantazij o ameriški intervenciji med njegovimi podporniki. Kljub obsodbi ostaja vprašanje, ali bo Bolsonaro dejansko moral v zapor.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na 27 let in 3 mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Sodišče je ugotovilo, da je Bolsonaro poskušal spodkopati demokratični red in obdržati oblast.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Obsodba je sprožila diplomatsko krizo z Združenimi državami in ponovno odprla politične delitve. Washington naj bi obsodbo kritiziral in napovedal povračilne ukrepe.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so obsodili na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Sodeloval naj bi z vojsko in zavezniki. Bolsonaro je prvi nekdanji predsednik Brazilije, ki je bil obsojen zaradi poskusa državnega udara.

Sodnik vrhovnega sodišča Luiz Fux je glasoval za oprostitev Jairja Bolsonaroja vseh obtožb, povezanih s poskusom državnega udara. S tem je razmerje glasov v sojenju 2 proti 1 za obsodbo. Sodnik je obsodil politično motiviranost sojenja.

Brazilski vrhovni sodnik Luiz Fux je nepričakovano glasoval za razveljavitev sojenja Jairu Bolsonaru zaradi pomanjkanja pristojnosti sodišča. Kljub temu je sodnik Fux začel glasovati v sojenju nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen načrtovanja državnega udara. Kljub temu sta že dva sodnika glasovala proti Bolsonaru, kar nakazuje na morebitno večinsko obsodbo.

Sin Aung San Suu Kyi, Kim Aris, je sporočil, da ima njegova 80-letna mati hude težave s srcem, ki se slabšajo. Njena družina ne ve, kje točno je zaprta od vojaškega udara leta 2021.

Poljska prokuratura bo v prvi polovici oktobra zaslišala maršala Sejma, Szymona Hołownio, zaradi njegovih izjav o "državnem udaru". Zaslišanje je povezano z izjavo, ki jo je Hołownia podal julija, in poteka v okviru preiskave, ki jo je sprožil predsednik ustavnega sodišča.

V Maliju so oblasti preprečile poskus državnega udara. Aretiranih je bilo več ljudi, med njimi tudi francoski državljan. Državna televizija je poročala, da so razbili 'marginalno skupino', ki je poskušala destabilizirati državo. Leta 2022 je bil v Maliju prav tako preprečen poskus udara.

Malijske oblasti so aretirale francoskega državljana, osumljenega vohunjenja za francoske obveščevalne službe, in obtožile "tuje države" poskusov destabilizacije države.

Na stotine protestnikov je v soboto v Washingtonu D.C. protestiralo pred Belo hišo zaradi Trumpovega zatiranja in federalizacije policije. Proteste so na daljavo opazovali pripadniki metropolitanske policije in policije Nacionalnega parka.

Združeni narodi (ZN) so objavili, da imajo dokaze o sistematičnem mučenju, ki ga izvajajo varnostne sile v Mjanmaru, več kot štiri leta po vojaškem udaru. Preiskovalci ZN so identificirali nekatere storilce, tudi visoke uradnike. Poročajo tudi, da so bile žrtve mučenja tudi otroke.

Vojaška hunta v Mjanmaru je sporočila, da je odpravila izredne razmere, ki so bile razglašene po državnem udaru februarja 2021, ko je vojska strmoglavila izvoljeno vlado Aung San Suu Kyi. Datum morebitnih volitev še ni znan, a so bile napovedane za december.

Predsednik Državnega zbora Szymon Hołownia je pojasnil, da je izraz "državni udar" uporabil kot politično diagnozo, ne v pravnem smislu, temveč za opis situacije, ki je vodila do resne destabilizacije države. S tem se je odzval na burne odzive javnosti in medijev na svoje prejšnje izjave. Medtem pa je Nadškofija v Varšavi sporočila, da bo v Vatikan poslala prošnjo za izobčenje duhovnika, obtoženega brutalnega umora.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru so odredili nošenje elektronske zapestnice zaradi obtožb o financiranju kampanje v ZDA, katere namen je bil lobiranje za sankcije proti brazilskim oblastem. Hkrati je trenutni brazilski predsednik Lula da Silva izrazil ogorčenje nad grožnjami Donalda Trumpa, da bo Braziliji naložil 50-odstotne uvozne dajatve.