APDEJT.si

Odbor za obrambo državne dume je zavrnil predloge sprememb, ki bi potrojile mesečne plače vojakov na obveznem služenju. Poslanec Mihail Deljagin je pojasnil, da do povišanja ne bo prišlo.

Zaradi prisotnosti prepovedane sestavine bodo iz prodaje umaknili devet izdelkov lepotnih znamk. Kljub prepovedi na določenih območjih, je uporaba te sestavine v nekaterih državah še vedno zakonita.

Osem ključnih članic OPEC+, vključno s Savdsko Arabijo in Rusijo, se je dogovorilo o nadaljnjem povečanju proizvodnje nafte oktobra za približno 137.000 sodčkov na dan. Analitiki menijo, da gre za poskus povečanja tržnega deleža pri prodaji surove nafte, kljub padanju cen nafte in skrbi glede presežne ponudbe.

Pogovori o pomembnem sporazumu za boj proti onesnaževanju s plastiko so se znašli v razsulu, saj je na predzadnji dan pogovorov več deset držav zavrnilo zadnji osnutek besedila. To je pustilo pogovore v negotovosti in ogrozilo možnost dosega sporazuma.

Katoliška organizacija Missio poroča, da je število žensk, ki so od leta 1960 postale žrtve preganjanja zaradi čarovništva, preseglo število žrtev v zgodnji novi dobi. V letu 2025 so zabeležili primere obtožb o čarovništvu v 46 državah.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je odločilo, da mednarodni sporazumi zavezujejo bogate države k omejevanju globalnega segrevanja in obravnavanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb. Sodišče je poudarilo, da države morajo izpolniti svoje zaveze, sicer se lahko soočijo s plačilom odškodnine državam, ki jih je podnebne spremembe najbolj prizadele, kar utira pot do podnebnih reparacij po mednarodnem pravu.

Mednarodno sodišče v Haagu je objavilo ključno mnenje o obveznostih držav glede podnebnih sprememb, ki bi lahko bistveno vplivalo na prihodnjo podnebno politiko. Mnenje, čeprav ni zavezujoče, je bilo sproženo na pobudo otoške države Vanuatu in strokovnjaki ga ocenjujejo kot najpomembnejšo pravno usmeritev na področju mednarodnega podnebnega prava v zadnjem času. Vprašanje odgovornosti onesnažujočih držav za škodo, ki jo utrpijo revnejše države, zlasti tiste na pacifiških otokih, ki so eksistenčno ogrožene zaradi naraščanja morske gladine, je bilo v središču obravnave. Vishal Prasad, pobudnik in zainteresirana stran, je primer označil za "največjo podnebno tožbo vseh časov".