APDEJT.si

Jair Bolsonaro je bil po aretaciji preventivno pridržan v sobi na sedežu Zvezne policije v Brasílii, ki je imela lastno kopalnico, televizijo in klimatsko napravo. Njegov odvetnik je dejal, da je Bolsonaro ogorčen nad odločitvijo o preventivnem priporu. Po navedbah je bil aretiran tudi zato, ker naj bi poskušal odstraniti elektronsko zapestnico. Njegov sin, Eduardo Bolsonaro, trdi, da minister Moraes želi uničiti njegovega očeta.

V Braziliji je vrhovno sodišče obsodilo več soobtoženih v procesu proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi načrtovanja umora predsednika Lule da Silve. Sodnik Alexandre de Moraes je pojasnil, da so trije vojaški uslužbenci in policist leta 2022 načrtovali umor Lule med poskusom državnega udara v korist Bolsonara. Obsojeni so bili obsojeni na do 24 let zapora. Bolsonarovemu sinu Eduardu prav tako grozi kazenski postopek.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je imel "zelo dober" telefonski pogovor z brazilskim predsednikom Luizom Ináciom Lulo da Silva. Glavna tema pogovora sta bila gospodarstvo in trgovina. Lula je pozval Trumpa, naj odpravi tarife in sankcije proti Braziliji, kar nakazuje na otoplitev odnosov po mesecih napetosti. Voditelja sta si izmenjala telefonske številke in obljubila krepitev sodelovanja.

Zaradi njegovega delovanja v Združenih državah Amerike proti brazilski državi je bil proti Eduardu Bolsonaru, sinu nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, uveden disciplinski postopek v svetu za etiko poslanske zbornice Brazilije. Poleg tega mu grozi izguba vodstva manjšine v poslanski zbornici zaradi dolgotrajne odsotnosti v ZDA, saj funkcija zahteva fizično prisotnost. Zoper njega potekajo še trije postopki, ki jih bo obravnavala poslanska zbornica.

Brazilski predsednik Lula da Silva je v svojem govoru v Združenih narodih ostro kritiziral nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovo politiko. Ob tem je poudaril pomen multilateralizma in opozoril na nevarnost naraščajočega fašizma ter protidemokratičnih sil po svetu. Lula je obsodil napade na suverenost, samovoljne sankcije in enostranske intervencije, ki postajajo norma. Izpostavil je, da demokracija lahko premaga avtokrate.

Brazilsko tožilstvo je Eduarda Bolsonara, sina nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, obtožilo, da je lobiral za uvedbo ameriških sankcij proti Braziliji. Cilj lobiranja naj bi bil vplivanje na sodni postopek proti njegovemu očetu, ki je bil obsojen zaradi poskusa državnega udara.

Vlada Združenih držav Amerike je uvedla sankcije proti Viviane Barci de Moraes, ženi brazilskega sodnika Alexandra de Moraes, ki vodi primer proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara. Urad za nadzor premoženja (OFAC) ameriškega finančnega ministrstva je sprejel to odločitev, ki zaostruje napetosti med ZDA in Brazilijo glede obsodbe Bolsonara. Ameriška administracija že nekaj mesecev pritiska na brazilske pravosodne organe, ki jih obtožujejo neupravičenega preganjanja Bolsonara, zaveznika Donalda Trumpa.

Sojenje Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara se je nadaljevalo. Sodnik Alexandre de Moraes je Bolsonaru obtožil, da je poskušal v Braziliji vzpostaviti diktaturo. Sojenje Bolsonaru in drugim obtoženim poteka na Vrhovnem sodišču, kjer jim grozi do 40 let zaporne kazni.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil poostren nadzor nad domom nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, vključno s 24-urno policijsko patruljo, zaradi povečanega tveganja pobega pred zaključnimi argumenti v sojenju zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro, ki zanika obtožbe, je pod hišnim priporom in mu grozi do 40 let zapora, če bo spoznan za krivega načrtovanja ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Oblasti se bojijo, da bi Bolsonaro lahko zaprosil za politični azil v ZDA.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil poostren policijski nadzor nad hišo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara zaradi suma, da bi lahko poskusil pobegniti. Odločitev je bila sprejeta po odkritju "osnutka" morebitne prošnje za azil v Argentini. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu.

Predsednik Lula je obsodil preklic vizuma ministra za pravosodje Ricarda Lewandowskega s strani ZDA, ki ga je označil za 'neodgovorno potezo'. Poudaril je, da je vlada Donalda Trumpa že prej uvedla kazenske dajatve, omejitve vizumov in finančne sankcije proti brazilskim uradnikom zaradi sojenja Bolsonaru. Med srečanjem z ministri so ti nosili kape z napisom "Brazilija je Brazilcev", kar odraža napetosti z ZDA.

Obramba Jairja Bolsonara je zatrdila vrhovnemu sodišču, da Bolsonaro ni kršil previdnostnih ukrepov, ki jih je odredil minister Alexandre de Moraes, in vztraja, da je poročilo zvezne policije politično motivirano. Eduardo Bolsonaro je zavrnil navedbe v medijih, ki so izhajale iz uhajanja zaupnih podatkov med operacijami. Nekdanjega perujskega predsednika Martína Vizcarro so premestili iz zapora za nekdanje vladne uradnike v običajen zapor. Minister André Mendonça srhovnega sodišča je kritiziral aktivizem brazilskega sodstva in poudaril potrebo po samoomejevanju.

Nekdanjega brazilskega predsednika Bolsonara je policija obtožila, da je v enem letu prejel 5 milijonov dolarjev, pri čemer ga sumijo pranja denarja.

Obramba Jairja Bolsonara je izrazila presenečenje nad obtožbami oviranja pravosodja, ki so bile vložene proti njemu in njegovemu sinu Eduardu Bolsonaru, ter zanikala, da bi Bolsonaro zaprosil za azil. Vrhovno sodišče je Bolsonaru dalo 48 ur časa, da pojasni načrt pobega v Argentino in prošnjo za azil, najdeno v njegovem telefonu. Guverner Sao Paula, Tarcísio de Freitas, je izrazil zaskrbljenost zaradi preiskav ljudi, ki so kritični.

Odnosi med Brazilijo in Združenimi državami so napeti, saj je Donald Trump uvedel carine na brazilski izvoz, kar je povzročilo nesoglasja med starimi zavezniki. Sin Jairja Bolsonara se je preselil v ZDA in se strinja s carinami, ki jih je uvedel Trump. Brazilski predsednik Lula da Silva zavrača stik s Trumpom, medtem ko ZDA ohranjajo 50-odstotne carine in sankcije proti brazilskemu vrhovnemu sodniku, pri čemer Brazilija zavrača ameriške obtožbe o političnem pregonu in poudarja neodvisnost sodstva.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil hišni pripor nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Odvzeli so mu tudi mobilni telefon. Odrejen je bil zaradi kršitev omejitev, ko so ga družinski člani in podporniki objavljali na družbenih medijih. Bolsonaro je v ponedeljek zvečer pristal v hišnem priporu.

V Braziliji se vrstijo politični dogodki, ki vključujejo proteste, odzive na trgovinske odnose z ZDA in notranje politične manevre. Flávio Bolsonaro je na množičnem protestu v Copacabani kritiziral ministra Alexandra de Moraes zaradi domnevne krivične obravnave njegovega očeta, Jairja Bolsonara. Istočasno se je brazilski predsednik Lula da Silva zavzel za enakopraven dialog z ZDA in poudaril, da Brazilija ni nepomembna država. Zunanji minister Mauro Vieira je izjavil, da ustava ni predmet pogajanj v luči carin, ki jih je uvedel Donald Trump. V kongresu se medtem obravnava pauta, ki vključuje tudi morebitno kaznovanje Eduarda Bolsonara. Geraldo Alckmin pa se je okrepil kot možen podpredsednik Lule v letu 2026 po odzivu na Trumpove carine.

Brazilski predsednik Lula da Silva je zavrnil pogovor s Trumpom o 50-odstotnih carinah, ki jih je uvedla ZDA, in se namesto tega odločil, da bo kontaktiral premierja Indije Narendra Modija in kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter izkoristil vse razpoložljive vire, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), za obrambo brazilskih interesov. Lula je kritiziral carine kot neupravičene in poudaril, da so politične narave, povezane s sojenjem Bolsonaru. Namesto pogajanj o carinah se želi s Trumpom pogovarjati o podnebnih spremembah.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Brazilski časopis Folha de S.Paulo je zveznega poslanca Eduarda Bolsonara (PL-SP) označil za 'sovražnika Brazilije', saj naj bi bil izgubljen v lastnih zablodah in za obrambo družine ne okleva žrtvovati nacionalnih interesov. Medtem je argentinski nekdanji senator Edgardo Kueider za Clarin.com pojasnil, zakaj ni sprejel izročitve iz Paragvaja, kjer je bil pridržan zaradi poskusa vstopa v državo z neprijavljenim denarjem. Kueider želi svojo zadevo rešiti v Paragvaju, preden se vrne v Argentino, in namignil, da naj bi za njegovim pridržanjem stal senator José Mayans.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o uvedbi dodatnih 40-odstotnih carin na brazilske izdelke, s čimer se je skupna višina carin na brazilsko blago zvišala na 50 odstotkov. Poleg tega bodo ZDA uvedle 25-odstotne carine na indijske izdelke. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik ZDA Donald Trump sta podpisala sporazum o določitvi 15-odstotnih carin, s čimer sta se izognila trgovinski vojni med ZDA in Evropsko unijo.

Nekdanji brazilski minister za rudarstvo in energijo, Adolfo Sachsida, je predlagal amnestijo in ukinitev preiskav za preprečitev uvedbe carin s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. Sachsida meni, da je 'čas za poenotenje Brazilije'. Na drugi strani je brazilski predsednik Lula kritiziral Bolsonara in Trumpa ter njuno sodelovanje označil za 'pomanjkanje patriotizma in značaja', zlasti zaradi grožnje ZDA z uvedbo carin, ki naj bi jih spodbudil Eduardo Bolsonaro.

Nove informacije razkrivajo, da so sankcije, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, povzročile eskalacijo napetosti v Braziliji in celo vodile do grožnje z zaporno kaznijo za nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, kar nakazuje na pogajanja o "podvojitvi vložkov". Poleg tega je bil umaknjen vizum brazilskemu sodniku, ki je vodil primer proti Bolsonaru, obtoženemu poskusa državnega udara. Eduardo Bolsonaro, sin nekdanjega predsednika, je kritiziral Romeuja Zemo in ga obtožil zagovarjanja "elite finančne druščine".

PSOE je od sodnice zahtevala, naj obtoži direktorja podjetja Quirón, katerega žena je prodala neaktivno podjetje partnerju predsednice Madrida Ayuso. Obtožba PSOE trdi, da je podjetnik Alberto González Amador, partner Isabel Díaz Ayuso, obtožen korupcijskih kaznivih dejanj. Medtem je obramba Santosa Cerdána zahtevala njegovo izpustitev iz zapora, saj je označila tožilčevo hipotezo za »fantazijsko in neutemeljeno«. Salvador Illa je v katalonskem parlamentu podal izjavo glede primera Cerdán in njegovih posledic v Kataloniji.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru znova naložilo, naj v 24 urah pojasni kršitve sodnih odredb, ki mu prepovedujejo uporabo družbenih omrežij. V primeru neupoštevanja odredbe mu grozi takojšnja aretacija. Kršitev se nanaša na objavo intervjuja, v katerem Bolsonaro trdi, da je žrtev poniževanja v sodnem postopku zaradi domnevnega spodbujanja državnega udara. Vrhovno sodišče je prav tako odredilo blokado premoženja in bančnih računov njegovega sina, zveznega poslanca Eduarda Bolsonara.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru prepovedalo objavljanje intervjujev v družbenih medijih in ga opozorilo, da mu grozi zapor zaradi kršenja sodnih omejitev. Sodišče je prav tako odredilo blokado bančnih računov njegovega sina, poslanca Eduarda Bolsonaroja, zaradi obtožb. Te poteze prihajajo v luči preiskav, ki obkrožajo nekdanjega predsednika in njegove sodelavce.

V Braziliji se odpira nov krog političnih in pravosodnih konfliktov. Delavska stranka (PT) Luiza Inácia Lule da Silve je pri vrhovnem sodišču zahtevala preventivno aretacijo Eduarda Bolsonaroja, sina nekdanjega predsednika Jairja Bolsonaroja, obtožujoč ga napada. Medtem je Lula v Čilu prisostvoval srečanju levičarskih voditeljev o demokraciji, kjer so bili prisotni tudi predsedniki Španije, Kolumbije in Urugvaja.

Brazilsko vrhovno sodišče je objavilo, da je policija preiskovala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara in njegovega sina Eduarda zaradi lobiranja pri Trumpovi administraciji, da bi posredovala v kazenskem primeru in uvedla sankcije proti glavnemu sodniku. Sodišče meni, da bi Bolsonaro lahko pobegnil. Medtem je ameriški državni sekretar Marco Rubio sporočil, da je preklical vizume brazilskemu vrhovnemu sodniku Alexandru de Moraesu, njegovim »zaveznikom na sodišču« in njihovim bližnjim sorodnikom, navajajoč »politični lov na čarovnice«, ki cilja na Bolsonara in »cenzuro«.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru so zaradi suma poskusa državnega udara odredili nošenje elektronske zapestnice in hišni pripor. Brazilski predsednik Lula da Silva je dejanja ZDA, povezana s sankcijami proti Bolsonaru, označil za neutemeljeno in nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Brazilije.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je moral začeti nositi elektronsko zapestnico, ker je bil obtožen načrtovanja državnega udara in spodbujanja sovražnih dejanj proti Braziliji. Med čakanjem na sodbo so preiskovalci preiskali tudi njegov dom in politično centralo. Obstajajo sumi, da sta Bolsonaro in njegov sin Eduardo lobirala pri nekdanjem ameriškem predsedniku Trumpu za uvedbo visokih uvoznih dajatev. Sedanji brazilski predsednik Lula da Silva je ostro kritiziral Trumpa zaradi grožnje z uvedbo 50-odstotne uvozne dajatve, kar je označil za 'nesprejemljivo izsiljevanje'.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru so odredili nošenje elektronske zapestnice in prepoved stikov zaradi obtožb o poskusu državnega udara po volilnem porazu leta 2022. Odločitev sodišča je bila sprejeta zaradi tveganja pobega, saj se je tveganje povečalo po prihodu političnega zaveznika na predsedniško mesto v ZDA. Preiskali so tudi njegovo domovanje in sedež stranke v Brasílii.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru so odredili nošenje elektronske zapestnice zaradi obtožb o financiranju kampanje v ZDA, katere namen je bil lobiranje za sankcije proti brazilskim oblastem. Hkrati je trenutni brazilski predsednik Lula da Silva izrazil ogorčenje nad grožnjami Donalda Trumpa, da bo Braziliji naložil 50-odstotne uvozne dajatve.