APDEJT.si

Emmanuel Macron je ponovil, da je pripravljen na dialog z alžirskim predsednikom, z namenom »napredka«. Poudaril je, da sta se Boualem Sansal in njegova žena po vrnitvi v Francijo počutila dobro. Sansala je Macron sprejel v Elizejski palači po njegovi izpustitvi in zdravljenju v bolnišnici v Berlinu.

Emmanuel Macron je v ponedeljek v Elizejski palači gostil francoske vodje podjetij na prvem dogodku "Choose France - Édition France". Cilj srečanja je bil okrepiti zaupanje podjetnikov v francosko gospodarstvo in jih pomiriti glede politične nestabilnosti v državi.

Amine Kessaci, brat umorjenega Mohameda Mehdija Kessacija, je v kolumni v Le Monde izrazil žalost in napovedal nadaljevanje boja proti trgovini z drogami in nasilju v Marseillu. Kljub družinski tragediji se je zavezal, da ne bo utihnil in bo še naprej deloval proti narkotrafiku.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sklical srečanje z več ministri in tožilcem iz Marseilla, da bi razpravljali o izvajanju zakona o narkotrafiku in zaskrbljujočih razmerah v Marseillu. Srečanje naj bi se osredotočilo na ukrepe za boj proti trgovini z drogami in na varnostno situacijo v mestu.

Ukrajina načrtuje posodobitev svoje zračne flote z nakupom do 100 francoskih bojnih letal Rafale. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Franciji podpisal izjavo o nameri za nakup teh letal. Dogovor vključuje tudi nakup sistemov zračne obrambe, dronov in vodenih bomb. Finančne podrobnosti posla niso bile razkrite, nakup pa odpira vprašanja o financiranju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in palestinski predsednik Mahmoud Abbas sta se v torek, 11. novembra 2025, dogovorila o ustanovitvi skupnega odbora, ki bo zadolžen za pripravo ustave prihodnje palestinske države. Macron je ob srečanju z Abbasom v Elizejski palači poudaril, da bo Francija sodelovala s Palestinsko upravo pri pripravi ustave. Ob Abbasovem prvem obisku v Franciji po priznanju palestinske države je Macron opozoril Izrael, da je kolonizacija Zahodnega brega "rdeča črta". Abbas je ponovil svojo namero o organizaciji volitev.

Emmanuel Macron se je srečal z Mahmudom Abbasom in napovedal ustanovitev "skupnega odbora za krepitev palestinske države". Ponovil je, da bo vsak izraelski načrt za priključitev Zahodnega brega "rdeča črta". Abbas je obljubil reforme, vključno z izvedbo volitev. Izraelsko veleposlaništvo je srečanje označilo za manipulacijo francoske javnosti. Jean-Paul Chagnollaud meni, da želi Francija predlagati drugačno pot od ZDA.

Claude Guéant, nekdanji generalni sekretar Elizejske palače pod vodstvom Nicolasa Sarkozyja, je bil v pritožbenem postopku obsojen na eno leto pogojne zaporne kazni v aferi o javnomnenjskih raziskavah. Njegova kazen je bila znižana v primerjavi s prvostopenjsko obsodbo. Guéant je napovedal pritožbo na kasacijsko sodišče.

Bruno Retailleau, predsednik stranke Les Républicains, je javno pozval francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj razmisli o odstopu, pri čemer se je skliceval na primer generala de Gaulla. Retailleau je poudaril, da je odločitev o odstopu v rokah Macrona samega, hkrati pa izrazil željo po predčasnih predsedniških volitvah. Nasprotno pa Xavier Bertrand podpira, da Macron dokonča svoj mandat.

Brigitte Macron, prva dama Francije, se je ob prijavi v svoj osebni prostor na davčni spletni strani pojavila pod imenom "Jean-Michel dit Brigitte Macron". Njen kabinet je incident potrdil, sprožena pa je bila tudi preiskava. Incident se je zgodil v ozadju večletnih govoric, da je Brigitte Macron transseksualec.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Njegov odvetnik je sporočil, da je Sarkozy takoj po prihodu v zapor vložil zahtevo za izpustitev. Sočasno so se pojavile kritike glede njegove obsodbe, češ da gre za kršitev človekovih pravic.

Pred začetkom prestajanja zaporne kazni je Nicolas Sarkozy obiskal Emmanuela Macrona v Elizejski palači. Macron je srečanje označil za normalno s človeškega vidika. Louis Aliot, podpredsednik RN, je srečanje kritiziral. Minister za pravosodje Gérald Darmanin je napovedal obisk Sarkozyja v zaporu La Santé, da bi zagotovil njegovo varnost.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači sprejel predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Obisk se je zgodil v času, ko se Macron sooča s težko vladno krizo. Von der Leyenova je dejala, da sta izmenjala mnenja o geopolitični situaciji in evropski konkurenčnosti pred prihajajočim Evropskim svetom.

Francoskega premierja Sébastiena Lecornuja èaka glasovanje o nezaupnici zaradi sporne pokojninske reforme. Socialisti so predstavili svoje zahteve, medtem ko Macron meni, da bi padec Lecornujeve vlade pomenil razpustitev parlamenta in predčasne volitve. Lecornu je predstavil svoje smernice za proračun za leto 2026. Boris Vallaud iz socialistov pa izstopa kot pomemben politik.

Vlada Sébastiena Lecornuja se je sestala na prvi seji, kjer je obravnavala državni proračun in proračun za socialno varnost. Lecornu je v torek predstavil splošno politično izjavo. Stranki LFI in RN sta vložili predlog o nezaupnici, o katerem bo državni zbor razpravljal v četrtek. Socialistična stranka (PS) je opozorila, da bo morda vložila lastno nezaupnico.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ponovno imenoval Sébastiena Lecornuja za premierja, kar je poteza, ki po mnenju nekaterih analitikov poglablja politični razkol med Macronom, drugimi političnimi strankami in prebivalstvom. Ponovno imenovanje prihaja v času, ko se Macron sooča z vse večjimi izzivi in kritičnimi ocenami njegovega vodenja, nekateri pa menijo, da bi neuspeh Lecornuja lahko pomenil resne težave za Macrona in celotno državo. Komentarji poudarjajo, da se Macron, ki je nekoč veljal za politično čudo, zdaj sooča s krizo vodenja in mu grozi, da bo propadel zaradi lastne želje po moči.

Francoski predsednik Emmanuel Macron po srečanju s političnimi strankami verjame, da je mogoče najti pot do kompromisa. Napovedal je, da bo zvečer imenoval novega premierja. Srečanje je potekalo v Elizejski palači, kjer Macron poskuša rešiti politično situacijo v državi.

Predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači sklical nujno srečanje z voditelji političnih strank, z izjemo predstavnikov RN in LFI. Srečanje naj bi bilo po besedah Elizejske palače trenutek kolektivne odgovornosti. Čeprav je Macron obljubil, da bo do petka zvečer imenoval novega premierja, podrobnosti niso bile razkrite.

Francija bo v naslednjih 48 urah dobila novega premierja, saj je Sébastien Lecornu ocenil, da obstaja "absolutna večina" poslancev, ki nasprotujejo razpustitvi parlamenta. Emmanuel Macron se ponovno sooča z izbiro novega voditelja vlade, pri čemer socialistični senator Rémi Cardon poudarja potrebo po premierju iz vrst levice.

Po odstopu francoskega premierja Sébastiena Lecornuja se je francoska politična scena znašla v precejšnji negotovosti. Lecornu je izrazil prepričanje, da bi lahko Francija v naslednjih 48 urah dobila novega predsednika vlade. Elizejska palača je potrdila, da bo predsednik Emmanuel Macron imenoval novega premierja v 48 urah.

Emmanuel Macron je napovedal imenovanje novega premierja v naslednjih 48 urah, po tem ko je Sébastien Lecornu zaključil svoje posvetovanje. Medtem nekateri Macronovi privrženci ne izključujejo možnosti, da bi bil novi premier iz vrst levice. Ministrica Agnès Pannier-Runacher je pozvala k poskusu sodelovanja z levico v novi vladi. Jérôme Guedj (PS) pozdravlja "pomembne premike" pri več vprašanjih v zadnjem tednu, Arthur Delaporte (PS) pa poudarja pripravljenost na kompromise v Narodni skupščini. Jean-Didier Berger (LR) si želi, da bi njegova politična družina bila sposobna ponuditi toliko koncesij, kot zahtev.

Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval svojega šestega premierja v dveh letih, kar je presenetilo trg, ki je pričakoval razpis predčasnih volitev. Po odstopu premierja se pričakuje, da bo Macron novega imenoval do petka zvečer.

Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval novega premierja Francije. Pričakuje se, da bo imenovanje sledilo odstopu prejšnjega premierja in politični krizi, s katero se sooča Macronova vlada.

Politična kriza v Franciji se je zaostrila, Macron pa se je znašel bolj osamljen kot kdaj koli prej. Sébastien Lecornu je dobil mandat za zadnje poskuse oblikovanja vladne koalicije, pri čemer se osredotoča na proračun in Novo Kaledonijo. Kljub temu pa le malo ljudi verjame v uspeh teh pogajanj.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil s položaja manj kot 12 ur po imenovanju članov nove vlade. Predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sprejel, kar dodatno zapleta politično krizo v Franciji. Lecornu je odstopil manj kot mesec dni po tem, ko je bil imenovan na položaj.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil manj kot 24 ur po imenovanju svoje vlade, manj kot mesec dni po prevzemu položaja. Predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sprejel, kar je še poglobilo politično krizo v državi. Marine Le Pen je po odstopu ponovila pozive k razpustitvi Narodne skupščine in zahtevala referendum.

Po odstopu premierja Lecornuja se je francoski predsednik Emmanuel Macron odločil, da bo odhajajočega premierja zadolžil za iskanje rešitve iz nastale politične krize. Hkrati naj bi Macron postavil Lecornuju ultimat glede oblikovanja nove vlade, kar nakazuje na njegov zadnji poskus rešitve situacije.

Sébastien Lecornu, novi francoski premier, je za ministra financ imenoval Rolanda Lescureja, tesnega zaveznika predsednika Emmanuela Macrona. Politični tekmeci že grozijo s hitrim strmoglavljenjem vlade, če bo to potrebno.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja dan po imenovanju vlade. Razlog za odstop so bile ostre kritike glede sestave vlade, ki po mnenju kritikov ni prinesla želenih sprememb. Marine Le Pen je Lecornujev odstop pozdravila kot razumno potezo. Lecornu je ob odstopu izrazil obžalovanje nad strankarskimi apetitami, ki so se pojavile med sestavljanjem vlade.

Priljubljenost francoskega predsednika Emmanuela Macrona je konec septembra padla na najnižjo raven od njegovega prihoda v Elizejsko palačo leta 2017, saj ga podpira le še 22 % javnosti. Voditelja skrajne desnice Marine Le Pen in Jordan Bardella sta trenutno najbolj priljubljena politična voditelja v Franciji. Ankete kažejo na "rekorden padec" Macronove podpore.

Odločitev Christiana Estrosija, da poimenuje prostor pred policijskim hotelom v Nici po Nicolasu Sarkozyju, je sprožila val ogorčenih odzivov, od PCF do LFI in lokalnih skupin. Sarkozy je obsodbo zaradi libijskega financiranja označil za krivico in kritiziral sodnike. Predsednik Macron je obsodil grožnje sodnici, ki je obsodila Sarkozyja.

Proračun Elizejske palače v Franciji bo v letu 2026 ostal zamrznjen, enako kot v letih 2024 in 2025, in bo znašal 122,6 milijona evrov. Ta poteza naj bi odražala prizadevanja za varčevanje in zgledno ravnanje z javnimi sredstvi.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja so se okrepile grožnje sodnikom, ki jih je Emmanuel Macron označil za nedopustne. Elizejska palača je obsodila "nedopustne napade in grožnje s smrtjo" proti sodnikom. Macron je od ministra za pravosodje in ministra za notranje zadeve zahteval, da se storilci identificirajo in hitro preganjajo. Dominique de Villepin je kritiziral napade na neodvisnost pravosodja.

Novi članki poročajo, da je bil nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy obsojen na pet let zapora. Nemški mediji poročajo, da bo Sarkozy moral v zapor že v roku enega meseca. Italijanski mediji so objavili fotografije Sarkozyja z ženo Carlo Bruni iz leta 2011.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Nigerijski predsednik Bola Tinubu se je v sredo srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom na zasebnem delovnem kosilu v Elizejski palači v Parizu. Srečanje je potekalo v času Tinubujevega desetdnevnega delovnega dopusta. Med srečanjem sta voditelja pregledala dvostranske odnose med Nigerijo in Francijo, Tinubu pa je kosilo označil za produktivno.

Emmanuel Macron je imenoval Sébastiena Lecornuja za novega premierja po odstopu Françoisa Bayrouja. Kljub temu so se protesti pod geslom "Blokiraj vse" nadaljevali, protestniki pa zahtevajo Macronov odstop. Ustanovitelj Telegrama, Pavel Durov, je pohvalil uporabo njegove platforme za sporočanje v protestih in kritiziral Macrona zaradi zanemarjanja ljudi.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je odstavil finančno ministrico Sri Mulyani Indrawati, kar po več dneh nasilnih protestov proti njegovi administraciji povečuje tveganje za ponovne finančne pretrese v največjem gospodarstvu jugovzhodne Azije.

V Franciji so protestniki pod geslom "Blokiraj vse" ovirali promet, zažigali smetnjake in se spopadali s policijo v več mestih, vključno s Toulousom. Policija je uporabila solzivec, aretiranih pa je bilo skoraj 300 ljudi. Po vsej državi so bile razširjene cestne blokade in upočasnitve prometa.

V Nepalu so protesti generacije Z zaradi korupcije eskalirali v nasilje, pri čemer je en protestnik umrl, več deset pa je bilo ranjenih. Miss Nepal Earth Sareesha Shrestha je izrazila čustveno ogorčenje nad nasilnim zatrtjem protestov, kjer so bili ustreljeni celo dijaki v šolskih uniformah. V Kongu so varnostne sile streljale na neoborožene protestnike, ki so obtožili vojaškega častnika podpore upornikom, pri čemer so bili ubiti najmanj trije ljudje. V Chicagu se krepi odpor proti morebitni napotitvi Nacionalne garde zaradi migracijske politike. Na letališču Heathrow pa je bil aretiran moški po incidentu s solzivcem, ki je povzročil slabost pri 20 ljudeh.

Sébastien Lecornu je uradno prevzel premierski položaj po odstavitvi vlade Françoisa Bayrouja. Njegovo imenovanje je bilo v poslovnih krogih pozitivno sprejeto, medtem ko v Mayottu izražajo zadržanost in pričakujejo zagotovitev sredstev za obnovo. Vzporedno s tem potekajo protesti, katerih cilj je blokada države, dva dni po glasovanju o zaupnici vladi Françoisa Bayrouja. Cilj protestov je tudi omogočiti ljudem manifestacijo. Pojavljajo pa se tudi posamezniki, ki želijo povzročiti kaos.

Kljub odstopu Françoisa Bayrouja se v Franciji 10. septembra napovedujejo množični protesti, stavke in motnje v prometu zaradi načrtovanih varčevalnih ukrepov. Zunanji urad je izdal opozorilo potnikom v Francijo.

V Nepalu so izbruhnili množični protesti, ki so jih vodili mladi in so zahtevali konec korupcije. Protesti so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija, odstopa ministra za kmetijstvo zaradi prepovedi družbenih medijev in aretacije nekdanjega namestnika premierja Lamichhaneja. Protestniki so napadli tudi aktualnega namestnika premierja Bishnuja Paudela. Zaradi politične nestabilnosti se pojavljajo ugibanja o morebitni vrnitvi nekdanjega kralja Gyanendre na oblast.

Francoski premier François Bayrou je uradno odstopil s položaja, potem ko mu parlament ni izglasoval zaupnice. Predsednik Emmanuel Macron zdaj išče že svojega petega premierja v manj kot dveh letih.