APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da Južne Afrike zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic belopoltih kmetov prihodnje leto ne bo povabil na vrh skupine G20 v Miamiju. Iz Pretorie so se odzvali, da je Južna Afrika polnopravna članica skupine in je ZDA ne morejo enostransko izključiti.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izrazil ogorčenje nad grožnjo Donalda Trumpa, da bo državo izključil z vrha G20 v ZDA. Trump je Južni Afriki očital »genocid« in napovedal sankcije. Zaradi tega spora ZDA ne nameravajo povabiti Južne Afrike na vrh G20 v Miamiju leta 2026, kar je v Južni Afriki povzročilo ogorčenje.

Predsednik Južne Afrike, Cyril Ramaphosa, je izrazil razočaranje nad izjavo Donalda Trumpa, da njegova država ne bo povabljena na srečanje G20 leta 2026, ki ga bodo organizirale Združene države Amerike na Floridi. Ramaphosove službe so še opozorile, da ob odsotnosti delegacije iz Washingtona na srečanju G20 v Južni Afriki prejšnji teden, je predsedstvo mednarodnega foruma prevzel uradnik »ameriškega veleposlaništva«.

29-letni Afganistanec Rahmanullah Lakanwal je osumljen streljanja v bližini Bele hiše v Washingtonu, poročajo pri CBS News.

V Washingtonu je prišlo do streljanja nedaleč od Bele hiše, v katerem sta bila ranjena dva pripadnika nacionalne garde. Podrobnosti o dogodku in motiv streljanja še niso znani.

Donald Trump je prepovedal Južni Afriki udeležbo na vrhu G20 v Miamiju in ustavil vsa plačila in subvencije tej državi. Trump je izjavil, da Južna Afrika ni vredna članstva nikjer. Prav tako ZDA ne bodo imele predstavnikov na vrhu G20 v Južni Afriki ta konec tedna.

Kanadska vlada pospešeno dela na napredku trgovinskega sporazuma z Indijo. V pripravi je tudi sporazum o uranu v vrednosti 2,8 milijarde dolarjev. Kanadski premier Mark Carney načrtuje obisk Indije v začetku prihodnjega leta, kar je del prizadevanj za širitev kanadskih trgovinskih obzorij.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

V Ženevi danes poteka srečanje med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za mirovni sporazum, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Njegov načrt, ki obsega 28 točk, pa je naletel na odpor evropskih držav. Med vrhom G20 v Južni Afriki je prišlo do spora, saj je koalicija voljnih zavrnila Trumpovo mirovno iniciativo za Ukrajino. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je kljub temu izrazil optimizem glede načrta.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je med obiskom na vrhu G20 izpostavil konkurenčnost južnokorejske obrambne industrije in njeno prednost pred drugimi državami. Hkrati je izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja dialoga s Severno Korejo in nevarnosti nenamernih spopadov. Lee je bil previden glede morebitnega zmanjšanja obsega skupnih vojaških vaj z ZDA, vendar je poudaril, da bi v primeru trajnega miru na Korejskem polotoku te vaje lahko opustili.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je prispel v Gabon, kjer ga je sprejel gabonski predsednik Brice Clotaire Oligui Nguema. Macronov obisk sledi dve leti po državnem udaru, ki je končal 55-letno vladavino dinastije Bongo. Ob prihodu na letališče v Libreville so Macrona pričakali z vojaškimi častmi in izvedbo državnih himen.

ZDA in Ukrajina sta sporočili, da sta dosegli napredek v pogovorih o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo. Obe strani sta se strinjali, da bosta nadaljevali z delom na načrtu, pri čemer sta poudarili, da mora morebitni mirovni sporazum v celoti spoštovati suverenost Ukrajine. Kijev si prizadeva za spremembe v predlogu, medtem ko Evropa pritiska, da bi oblikovala končni predlog.

Nemški kancler Friedrich Merz je kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da bojkotirajo vrh skupine G20 v Johannesburgu.

Indijski minister Piyush Goyal je pozval k prehodu iz dialoga v konkretne rezultate za napredek indijsko-kanadskega partnerstva, pri čemer je predlagal pet ukrepov z izvedljivimi rezultati. Potrdil je, da sta se Indija in Kanada dogovorili o ponovnem začetku pogajanj o ambicioznem sporazumu o prosti trgovini, kar nakazuje novo fazo v dvostranskem gospodarskem sodelovanju. Pogovori med državama so bili prekinjeni po diplomatskem sporu pred dvema letoma.

Po pogovorih med ZDA in Ukrajino v Ženevi naj bi se spremenilo 28 točk Trumpovega mirovnega načrta, kot poroča New York Times. Zelenski je izrazil pozitivno oceno pogovorov, rekoč, da Trumpova ekipa začenja poslušati Ukrajino. Trump je od Ukrajine zahteval sprejetje dogovora do četrtka. EU se pripravlja na prenehanje pomoči ZDA Kijevu. Obe strani sta pogovore označili za učinkovite in konstruktivne, ZDA in Ukrajina pa sta izdali skupno izjavo o "posodobljenem in izboljšanem okviru za mirovno rešitev".

Hongkong naj bi prekinil uradne stike z japonskim generalnim konzulatom v Hongkongu, verjetno zaradi stališča Kitajske glede morebitnega konflikta glede Tajvana. Podrobnosti o prekinitvi in morebitnih posledicah niso znane.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu G20 v Johannesburgu dejala, da Evropska unija vidi umetno inteligenco kot gonilo za kolektivno blaginjo.

Brazilski predsednik Lula je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval k okrepitvi sodelovanja med Brazilijo, Indijo in Južno Afriko. Sestal se je z indijskim premierjem Narendra Modijem in južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso v okviru Foruma Indija-Brazilija-Južna Afrika, s ciljem izboljšanja položaja držav globalnega juga.

Premier Mark Carney je izjavil, da Kanada ne vodi več feministične zunanje politike, vendar še vedno želi podpirati vrednote na svetovnem odru, ki vključujejo pravice LGBTQ+ in boj proti nasilju nad ženskami. Carney je na vrhu G20 v Johannesburgu, kjer je poudaril, da je pomembno, da je južnoafriški predsednik poudaril vprašanja enakosti spolov.

Maksim Oraškin je povedal, da so države, ki jih Rusija šteje za "neprijateljske", na vrhu G20 v Johannesburgu ponudile Rusiji gospodarsko sodelovanje in skupne projekte. Oraškin ni razkril, za katere države in pobude gre.

V Južni Afriki so ženske organizacije pozdravile razglasitev nasilja na podlagi spola za nacionalno katastrofo. Ob robu vrha G20 v Johannesburgu so ženske v petek protestirale v več mestih po državi proti nasilju na podlagi spola. Protesti so potekali na 15 lokacijah, vključno z Johannesburgom, Pretorio, Cape Townom in Durbanom, kjer so demonstranti v znak žalovanja in odpora nosili črna oblačila.

Nemški kancler Friedrich Mertz je na vrhu G20 v Johannesburgu izjavil, da bi se ukrajinski konflikt lahko končal s sodelovanjem Evropske unije, vendar je do zadovoljivega izida za vse strani še dolga pot.

Policija je v Braziliji aretirala nekdanjega predsednika Zairja Bolsonara v njegovi vili v glavnem mestu Brazilija. Aretacijo je odobril Vrhovni zvezni sud in je povezana s pogoji Bolsonarovega hišnega pripora.

Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.

Nemški kancler Fridrih Merc je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom poudaril, da mora biti Evropa del vsakega mirovnega procesa za Ukrajino. Merc je izjavil, da vojn ne morejo končati velike sile preko glav prizadetih držav in da je za konec vojne potrebno soglasje Ukrajine in Evrope. Opozoril je, da bi imel morebitni poraz in razpad Ukrajine vpliv na evropsko politiko.

V Ženevi so se sestali predstavniki ZDA, Ukrajine in več evropskih držav, da bi razpravljali o 28-točkovnem mirovnem načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino. Visoki uradniki so se pogovarjali o naslednjih korakih za končanje vojne.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem bosta razpravljala o možnostih za mir v Ukrajini in o ponovni vzpostavitvi sporazuma o izvozu žita. Erdogan načrtuje, da bo o izidih pogovora obvestil tudi druge kolege, vključno s Trumpom.

Friedrich Merz, ki ni kancler ampak politik CDU, se je po valu ogorčenja v Braziliji zaradi svoje izjave o Belému pobotal z brazilskim predsednikom Lulo da Silva. Merz je pred dvema tednoma obiskal amazonsko metropolo Belém in izrazil željo, da bi jo hitro zapustil.

Nemški kancler Merz je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval Rusijo, naj konča agresijo v Ukrajini in zaustavi negativne vplive na svetovno gospodarstvo. Kljub temu pa končna izjava vrha ne omenja Rusije neposredno, temveč le posredno obsoja vojno v Ukrajini. Udeleženci vrha so pozvali k pravičnemu in trajnemu miru.

Nemška delegacija na vrhu G20 v Južni Afriki ni dovolila ruskim in drugim novinarjem vstopa na tiskovno konferenco nemškega kanclerja Fiedricha Merza. Dostop so imeli le nemški novinarji. Predstavnik nemške delegacije je na vprašanje novinarja RIA Novosti odgovoril, da so dovoljeni samo nemški novinarji. Zaradi tega številni mediji, vključno z ruskimi dopisniki, niso mogli prisostvovati dogodku in postavljati vprašanj nemškemu kanclerju.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Predsednik Južne Koreje, Lee Jae-myung, je na vrhu G20 v Južni Afriki pozval k zmanjšanju svetovne neenakosti in poudaril podporo mednarodni svobodni trgovini. Predlagal je tri rešitve za spodbujanje vključujoče rasti, med drugim izboljšanje gospodarske strukture, spodbujanje trgovine in naložb ter krepitev razvojnega sodelovanja. Prav tako je vodil srečanje držav MIKTA, kjer so potrdili zavezanost demokraciji in mednarodnemu sodelovanju.

Voditelji držav in vlad skupine G20, ki združuje največja svetovna gospodarstva, so na vrhu v Johannesburgu soglasno sprejeli skupno izjavo. To se je zgodilo kljub odsotnosti Združenih držav Amerike v razpravah.

Nizozemski premier Dick Schoof je nepričakovano izginil iz dvorane na vrhu G20 v Johannesburgu, tik preden bi moral imeti govor. Namesto njega je besedo prevzel finančni minister Nizozemske, Elco Heinen, ki ni pojasnil razlogov za premierjevo odsotnost. Dogodek je povzročil nelagodje, srečanje voditeljev G20 pa je potekalo 22. in 23. novembra v Južni Afriki.

V Johannesburgu se je zaključil vrh G20, ki ga je zasenčila odsotnost Združenih držav, ki so bojkotirale srečanje. Kljub temu so voditelji sprejeli deklaracijo o globalnih izzivih. Kitajska in njeni zavezniki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju agende, dosežen pa je bil napredek pri vprašanjih dolga, podnebja in predelave kritičnih mineralov, kar je pomembno za afriške države. ZDA so bojkotirale vrh zaradi trditev predsednika Trumpa o nasilnem preganjanju belih Afrikanerjev v Južni Afriki.

Na vrhu G20 v Južni Afriki so svetovni voditelji sprejeli deklaracijo, ki obravnava globalne izzive, kljub nasprotovanju Združenih držav. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da deklaracija odraža obnovljeno zavezanost multilateralnemu sodelovanju in da skupni cilji presegajo razlike.

Senator Lindsey Graham je kritiziral Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, medtem ko je Putin izjavil, da bi lahko bil osnova za končno mirovno rešitev. Ukrajina se je strinjala, da bo začela pogajanja z ameriškimi uradniki o načrtu, čeprav nekateri v Ukrajini izražajo strah, da načrt pomeni kapitulacijo.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Donald Trump je izjavil, da njegov trenutni mirovni načrt za Ukrajino ni zadnja ponudba. Zelenskemu je postavil ultimat, rekoč, da če ne bo pristal na načrt, naj se Ukrajina še naprej bori.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Organizatorji vrha G20 so nehote pustili vključen zvok med zaprto sejo, na kateri je govoril predsednik Južne Afrike, Cyril Ramaphosa. Posnetek je bil objavljen na YouTube kanalu Dawn News.

V Južni Afriki se je začel vrh skupine G20, kjer razpravljajo o odpisu dolgov državam v razvoju in boju proti globalni neenakosti. Predsednik Cyril Ramaphosa je ob odprtju poudaril pomen multilateralizma pri reševanju globalnih izzivov.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

V Švici so potekala pogajanja med ukrajinskimi in ameriškimi predstavniki glede ameriškega mirovnega načrta, ki je bil predlagan 19. novembra. Po mnenju Isabelle Lasserre, nekdanje dopisnice iz Moskve, naj bi Donald Trump s tem načrtom očitno podpiral Vladimirja Putina. Donald Trump je izjavil, da poskušajo vojno v Ukrajini končati na kakršenkoli način.

Premier Modi je napovedal novo trilateralno partnerstvo med Avstralijo, Kanado in Indijo, ki se bo osredotočalo na tehnologijo in inovacije. To se je zgodilo ob robu vrha G20 v Južni Afriki po srečanju z avstralskim in kanadskim kolegom.