APDEJT.si

Magnus Brunner, evropski komisar za notranje zadeve in migracije, je dejal, da se varnostni uradniki z vsega sveta v Ottawi pogovarjajo o boljših načinih za boj proti organiziranemu kriminalu. Brunner je dodal, da se lahko Evropa od Kanade veliko nauči o tem, kako se spopasti z organiziranimi kriminalnimi skupinami.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

V Ottawi se je začelo dvodnevno srečanje ministrov za notranje zadeve in varnost držav G7, kjer razpravljajo o preprečevanju transnacionalnega organiziranega kriminala, nevarnostih sintetičnih drog, tihotapljenju migrantov in transnacionalni represiji. Minister za javno varnost Gary Anandasangaree je poudaril pomen usklajenega delovanja pri soočanju s temi globalnimi izzivi.

Donald Trump se je v Beli hiši sestal z novoizvoljenim županom New Yorka, Zohranom Mamdanijem, in ga pohvalil, rekoč, da bo presenetil konservativce. Medtem naj bi Trump pripravil ponižujoč mirovni načrt za Ukrajino, kar kaže na njegovo mnenje o drugih voditeljih G7.

ZDA in Rusija naj bi Ukrajini predstavili mirovni načrt v 28 točkah, ki predvideva hitre volitve po podpisu. Ukrajinsko prebivalstvo načrt označuje kot kapitulacijo in izdajo. Zelenski nakazuje sodelovanje in predlaga alternative, medtem ko Rusija trdi, da uradnega dokumenta od ZDA še ni prejela.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi pripravljal mirovni načrt za Ukrajino, ki bi med drugim vključeval odpravo sankcij proti Rusiji in ponovno vključitev države v skupino G7. Načrt naj bi temeljil na prepuščanju ozemelj Rusiji. Ukrajina naj bi morala prepustiti Krim in Donbas Rusiji.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Konservativna kritičarka za priseljevanje, Michelle Rempel Garner, napoveduje obsežne amandmaje k vladnemu zakonu o mejni varnosti, Bill C-12, s ciljem preoblikovanja azilnega sistema v Kanadi. Predlagane spremembe vključujejo prepoved vlaganja prošenj za azil tistim, ki so potovali skozi Evropo ali druge države G7.

Kremelj je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se začne pogajati, preden izgubi še več ozemlja. Zelenski se je o ameriškem mirovnem načrtu pogovarjal s francoskim predsednikom, nemškim kanclerjem in britanskim premierjem. Donald Tusk je reagiral na domnevni ameriško-ruski mirovni načrt, ki ga je kritiziral, kritike pa so letele tudi na Trumpa, ki naj bi si želel le Nobelovo nagrado za mir.

Administracija Trumpa preučuje predlog davčne službe IRS, ki bi ji omogočil dostop do podatkov o kripto valutah, ki jih imajo Američani v tujini. Predlog vključuje pridružitev globalnemu okviru za poročanje o kripto premoženju (CARF), ki ga je leta 2022 ustanovila OECD. CARF zahteva od držav članic, da si samodejno izmenjujejo informacije o državljanih, ki imajo kripto valute, s ciljem preprečevanja davčnih utaj. Večina držav G7 je že sprejela ta okvir.

Kubanski minister za zunanje zadeve Bruno Rodríguez je obtožil ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, da je lagal zaveznikom iz skupine G7, da bi upravičil vojaško napotitev Washingtona na obale Karibskega morja blizu Venezuele. Rodríguez je izjavil, da Rubio kot običajno laže.

Združene države Amerike so uradno podprle načrt Južne Koreje o izgradnji jedrskih podmornic in izrazile podporo prizadevanjem Seula za pridobitev pravic do bogatenja urana in predelave izrabljenega jedrskega goriva. Državi sta tudi sklenili dogovore o trgovini in varnosti, ki vključujejo sodelovanje na področjih ladjedelništva, umetne inteligence in jedrske industrije.

Predsednik vlade in minister za zunanje zadeve Katarja, Sheikh Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al-Thani, je prejel telefonski klic od iranskega zunanjega ministra, srečal se je z zunanjim ministrom Gane Samuelom O. in prejel pisno sporočilo romunskega premierja Ilieja Gavrila Bolojana.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi po srečanju v Kanadi ponovno pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. Izjava poudarja nujnost začetka pogajanj, pri čemer naj bi bila izhodiščna točka za dialog mirovni načrt.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Rast britanskega gospodarstva se je v tretjem četrtletju upočasnila na skorajšnje stagniranje, kar predstavlja udarec za britansko vlado pred prihajajočim proračunom. Zaradi tega se povečujejo pomisleki, kako lahko Rachel Reeves prepreči ponavljajoče se težave, saj močnejše finance zahtevajo močnejše gospodarstvo, davčne povišice in zmanjšanje porabe v proračunu pa bi lahko dodatno omejili gospodarsko aktivnost.

Zunanji ministri držav G7 so na srečanju v Kanadi pozvali k takojšnjemu premirju v Ukrajini in Sudanu ter podprli načrt za Gazo. Ukrajinski zunanji minister je ob tem pozval k povečanju pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Francoski predsednik Emmanuel Macron razmišlja o povabilu kitajskega predsednika Xi Jinpinga na vrh skupine G7, ki bo julija 2026 potekal v Évian-les-Bainsu v Franciji.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Skupina G7 si prizadeva za hitro zagotovitev mirovnega načrta za Gazo z mandatom Varnostnega sveta ZN, da bi razorožili Hamas in zagotovili mednarodne varnostne sile, je dejal Johann Wadephul. Zunanji minister je omenil, da je to ključno za konferenco o obnovi.

Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.

Ukrajinski partizanski odpor poroča o ruskem utrjevanju položajev pri Pokrovsku zaradi pomanjkanja rezerv. Vojaški strokovnjaki in civilne skupine pozivajo ukrajinsko vlado, naj umakne svoje enote iz Pokrovska pred morebitno obkolitvijo s strani ruskih sil. Ruska vojska je ob tem zavzela tri naselja v Zaporožju.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Nove ankete kažejo, da so Kanadčani na nedavno objavljeni zvezni proračun reagirali mlačno. Ekonomsiti so opozorili, da bo zaveza kanadske vlade k zmanjšanju ravni priseljevanja v naslednjih letih ovirala gospodarsko rast Kanade. Anketarji so predlagali, da bi morale vse stranke premisliti, preden se odločijo za volilno kampanjo.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand si prizadeva za multilateralizem, medtem ko se Kanada poslavlja od predsedovanja skupini G7. Anand gosti srečanje zunanjih ministrov G7 v regiji Niagara v Ontariu, kjer naj bi razpravljali o geopolitičnih izzivih in protekcionistični politiki.

Realni dohodek na prebivalca v državah OECD se je v drugem četrtletju 2025 povečal za 0,4 %, medtem ko je realni BDP na prebivalca rasel nekoliko hitreje, za 0,5 %, je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Obe meritvi sta pospešili rast v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, ko sta rasli za 0,1 %. Med državami G7 se je dohodek gospodinjstev opazno povečal.

Nekdanja predsednica Tajvana, Cai Ing-wen, je prispela v Berlin, kjer je začela svoje tretje potovanje v Evropo po koncu mandata. Ob prihodu v hotel so jo pričakali s cvetjem. Na vprašanje, ali bo s podpredsednikom nadaljevala s poglabljanjem odnosov med Tajvanom in Evropo, je odgovorila, da si bodo še naprej prizadevali. Predvidoma bo nastopila na otvoritveni slovesnosti »Berlinskega demokratičnega foruma«.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se bo prihodnji teden udeležil srečanja zunanjih ministrov držav G7, ki bo potekalo v regiji Niagara v Ontariu, Kanada.

Japonska premierka Sanae Takaichi in italijanska premierka Giorgia Meloni sta se dogovorili za okrepitev sodelovanja med državama. Med telefonskim pogovorom sta se osredotočili na podporo enotnosti skupine G7 in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje ob 160. obletnici diplomatskih odnosov med Japonsko in Italijo.

Članice BRICS, ki predstavljajo polovico svetovnega prebivalstva, imajo vse večjo gospodarsko moč, saj za razliko od mnogih zahodnih držav beležijo hitro rast BDP, ki jo poganjajo naložbe, trgovina in demografske spremembe. Grafični prikaz primerja napovedi rasti BDP držav BRICS in G7 na podlagi podatkov IMF.

Število prizadetih zaradi potresa v severnem Afganistanu je naraslo na 830, število smrtnih žrtev pa na 27. Začela so se tudi prizadevanja za čiščenje območja po potresu.

Ministri energetike držav skupine G7 so v skupni izjavi obsodili nedavne ruske napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, vključno z napadi na infrastrukturo za zemeljski plin. Ob tem so zatrdili, da bodo nadaljevali s podporo Ukrajini pri zagotavljanju njenih energetskih potreb in premagovanju posledic teh napadov.

Ameriški minister za finance Scott Bessent je med srečanji s kolegi iz Velike Britanije, Nemčije, Kanade in Evropske unije pozval k okrepljenemu gospodarskemu pritisku skupine G7 na Rusijo. Ministrstvo za finance ZDA je sporočilo, da ZDA pričakujejo usklajene korake G7 v tej smeri.

ZDA so evropskim kolegom sporočile, da se ne bodo pridružile pobudi držav G7 za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zagotovitev finančne pomoči Ukrajini. Ameriški uradniki so pojasnili, da zaenkrat ne nameravajo podpreti tega načrta.

Evropska komisija predlaga, da se del zamrznjenega ruskega premoženja, ocenjenega na 140 milijard evrov, uporabi za nakup orožja in streliva za Ukrajino. Medtem je komisija priznala, da let predsednice Ursule von der Leyen v Bolgarijo v začetku septembra ni bil žrtev ruske sabotaže, saj je letalo varno pristalo s pomočjo sistema za instrumentalno pristajanje.

Glavni ekonomist Banke Anglije, Huw Pill, je poudaril, da bi morali oblikovalci politik biti previdnejši pri zniževanju obrestnih mer, da bi se izognili prehitremu ali preobsežnemu zniževanju. Njegovo opozorilo prihaja ob vztrajno visoki inflaciji v Združenem kraljestvu, ki je najvišja med državami G7 in znaša 3,8 %. Medtem pa ekonomisti na Novi Zelandiji različno ocenjujejo agresivno znižanje obrestne mere s strani Reserve Bank, pri čemer nekateri opozarjajo na možnost ponovnega vzpona inflacije.

Evropska unija pripravlja zakon, ki bo omogočil uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje obnove Ukrajine. Evropski komisar za gospodarstvo, Valdis Dombrovskis, je pozval tudi partnerje iz skupine G7, da sledijo temu zgledu. Cilj je, da bi Rusija plačala reparacije za škodo, povzročeno v vojni v Ukrajini.

Kitajska je izjavila, da je njen nakup ruske nafte legitimen in obsodila enostransko ustrahovanje ZDA. Indijsko zunanje ministrstvo je dejalo, da ni seznanjeno s telefonskim pogovorom, v katerem naj bi se indijski premier Narendra Modi strinjal s prenehanjem nakupa ruske nafte, kot je trdil ameriški predsednik Donald Trump.

Po uvedbi sankcij držav G7 proti ruskim diamantom, ti najdejo nove poti na svetovne trge preko Združenih arabskih emiratov, Indije in Hongkonga. Kljub sankcijam, ki so začele veljati 1. januarja 2024, Rusija ostaja pomemben igralec na trgu diamantov, saj naj bi v letu 2024 zagotovila 32 % svetovne proizvodnje, kar znaša približno 37,3 milijona karatov.

Velika Britanija in Kanada naj bi se pridružili načrtu Evropske unije, ki predvideva uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti skoraj 300 milijard dolarjev za zagotovitev finančne podpore Ukrajini. Državi G7 si prizadevajo za povečanje pomoči Ukrajini s tem, da bi izkoristile zamrznjeno premoženje ruske centralne banke. EU se pripravlja na sprejetje politične odločitve o uporabi omenjenih sredstev, London in Ottawa pa sta izrazila pripravljenost za skupno ukrepanje.

IMF je napovedal stabilno gospodarsko rast Turkmenistana do leta 2030. Kljub temu je posvaril, da bi nadaljnje trgovinske napetosti lahko škodovale svetovnemu gospodarstvu. Sklad je znižal napoved gospodarske rasti Rusije za leto 2025 na samo 0,6 odstotka.

Novi članki potrjujejo, da je Mednarodni denarni sklad (IMF) pri napovedi gospodarske rasti Nemčije za leto 2026 bolj previden kot nemška vlada. Čeprav se IMF strinja, da bo nemško gospodarstvo pospešilo rast, ni tako optimističen glede obsega te rasti kot vlada.

Kitajska izvozna kontrola ključnih surovin povzroča velike težave evropski industriji. EU komisija poroča, da je bila le polovica vlog za izvozne licence ustrezno obdelana. EU-komisar Maroš Šefčovič je kritiziral omejitve kot neupravičene in problematične za evropsko industrijo. Danska poziva k odločnemu odzivu EU na kitajske omejitve izvoza redkih zemelj. Obstaja vprašanje, ali bo skupina G7 odgovorila na te omejitve.