APDEJT.si

Soustanovitelj Lukoila, Leonid Fedun, je prodal svoj skoraj 10-odstotni delež v podjetju v začetku leta 2025. Vrednost deleža je bila ocenjena na približno 7 milijard dolarjev.

Ruski Gazprom je izrazil zaskrbljenost zaradi nizkih zalog plina v evropskih podzemnih skladiščih. Po podatkih, ki jih navaja Gazprom, je Evropa med 19. in 21. novembrom zabeležila rekordno dnevno porabo plina iz teh skladišč za to obdobje. Raven napolnjenosti skladišč je 21. novembra padla pod 80 %, kar je ena najnižjih ravni v zadnjem desetletju. Gazprom opozarja, da takšna raven porabe ob morebitnih dolgotrajnih in močnih mrazovih lahko povzroči težave v oskrbi s plinom.

Ruski gigant Gazprom je postal večinski lastnik proizvajalca luksuznih avtomobilov Aurus, ki izdeluje vozila za visoke ruske uradnike, vključno s predsednikom Vladimirjem Putinom. Gazprom je prevzel 51-odstotni delež v podjetju.

ZDA niso odobrile podaljšanja licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) in zahtevajo popoln izstop Rusije iz lastništva. Ministrica Dubravka Đedović Handanović je dejala, da niso dobili niti enega dneva za nadaljevanje poslovanja NIS-a, vendar so odobrili pogovore o lastništvu, ki veljajo do 13. februarja. Dušan Nikezić (SSP) je kritiziral vlado zaradi pasivnosti pri reševanju problema.

Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov je izjavil, da skoraj vsa podjetja za pridobivanje plina v regijah Harkov, Sumi in Poltava ne delujejo. V teh treh regijah je koncentrirano glavno pridobivanje domačega plina. Azarov je poudaril, da zaradi te situacije ukrajinske oblasti izgubljajo 1,5 milijarde kubičnih metrov plina mesečno, kar povečuje energetsko pomanjkanje. Ukrajina je prenehala podaljševati dogovor z Gazpromom o tranzitu ruskega plina, zaradi česar je bila 1. januarja popolnoma ustavljena dobava plina v Evropo preko ukrajinskega plinovodnega sistema.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Ruski družbi Gazprom Neft in Gazprom sta ameriško finančno ministrstvo obvestili, da sta se pripravljeni odpovedati večinskemu lastništvu nad Naftno industrijo Srbije (NIS) zaradi ameriških sankcij, ki povzročajo pomanjkanje nafte. Madžarska naftna družba Mol naj bi se zanimala za nakup deleža.

Ameriške sankcije proti ruski naftni industriji so povzročile konflikt med Srbijo in njeno tradicionalno zaveznico, Rusijo. BBC poroča, da je Srbija zaradi sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS), ki je v večinski lasti ruskega Gazproma, v konfrontaciji z Moskvo. Sankcije so ogrozile odnose med Beogradom in Moskvo ter razkrile težave pri oslanjanju Srbije na ruske energente.

Nemško ministrstvo za gospodarstvo in energijo je sporočilo, da lahko podjetje SEFE, ki je bilo prej v lasti Gazproma, prekine pogodbo o uvozu plina s projektom »Yamal LNG«. Razlog naj bi bile višje sile, poroča časnik Münchner Merkur.

Ruski lastniki Naftne industrije Srbije (NIS) so izrazili pripravljenost prepustiti nadzor nad podjetjem tretji strani, je sporočila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Džedović Handanović. Ruska stran je o tem obvestila Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) ameriškega finančnega ministrstva in zaprosila za podaljšanje licence za delovanje na podlagi pogajanj s tretjo stranjo.

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je sporočila, da so ruski lastniki Naftne industrije Srbije (NIS) poslali zahtevo ameriškemu OFAC-u za podaljšanje licence za delo. Zahteva temelji na pogovorih s tretjo stranjo o prepustitvi nadzora nad podjetjem.

Ukrajini naj bi do aprila zmanjkalo plina v podzemnih skladiščih, kar pomeni, da bo morala kupiti dodatne količine. Direktor ukrajinskega Centra za raziskovanje energetike, Aleksander Harčenko, napoveduje, da bo Ukrajina prihodnje leto ponovno soočena z izčrpanimi skladišči plina, kar bo zahtevalo nove nakupe.

Velike indijske rafinerije so prenehale sprejemati nova naročila ruske nafte po tem, ko so Združene države Amerike uvedle sankcije proti dvema največjima ruskima izvoznikoma surove nafte. Odločitev je bila sprejeta po pritisku administracije Donalda Trumpa in vpliva na trgovino z rusko nafto.

Ruski energetski velikan Gazprom je na arbitražnem sodišču v Sankt Peterburgu in Leningradski oblasti vložil tožbo proti nemški inženirski družbi Linde ter njenim povezanim podjetjem, Linde GmbH in Commercium Immobilien und Beteiligungs GmbH, ter odvetniški družbi Pinsent Masons. Gazprom zahteva skoraj 220 milijonov evrov odškodnine. Razlog za tožbo ni znan.

Minister Nenad Popović je izjavil, da bi lahko pacienti v Srbiji že naslednje leto prejeli personalizirano mRNK vakcino proti raku, ki so jo v Rusiji razvijali več let in je uspešno prestala vse faze testiranja na živalih. Medtem pa Kadića poskušajo nezakonito zamenjati, kar naj bi destabiliziralo sistem.

Ukrajinski droni so ponoči napadli veliko tovarno za predelavo plina v ruski regiji Orenburg, kar je povzročilo požar v delavnici. Ruske oblasti so sporočile, da v napadu ni bilo žrtev. Tovarna v Orenburgu je največja tovrstna na svetu.

Ruski energetski velikan Gazprom je vložil tožbo proti nemškemu inženirskemu podjetju Linde GmbH in njegovi ruski podružnici na arbitražnem sodišču v Sankt Peterburgu. Tožba se nanaša na povračilo škode, ki ni povezana s pogodbo. V tožbi sta omenjeni še dve drugi družbi, povezane z Nemčijo.

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je za RTS izjavila, da so bili pogovori z rusko stranjo glede sankcij NIS-u dolgi in konstruktivni. Povedala je, da je bil dosežen velik napredek in da iščejo rešitev za NIS.

Aleksandar Vučić je pozval prebivalce Srbije, naj ne paničarijo zaradi ameriških sankcij proti NIS. Razkril je tudi, da je zavračanje srbskih sankcij proti Rusiji glavni razlog za počasnejšo integracijo Srbije v Evropsko unijo. Izrazil je razočaranje nad tem, da bo predlog o podaljšanju pogodbe o dobavi ruskega plina veljal le do konca leta 2025.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) označil za politično odločitev in poudaril, da Rusija ne bo obrnila hrbta Srbiji. Madžarska naftna družba MOL pa je napovedala, da bo povečala dobavo nafte Srbiji po uvedbi ameriških sankcij.

Predsednik Vučić je dejal, da so sankcije NIS-u slaba novica za Srbijo in napovedal nadaljevanje pogovorov z ZDA ter pričakuje odzive Moskve. Opozoril je, da bodo sankcije prizadele vse državljane. Beograd se mora odločiti, ali bo sprejel ekonomsko škodo ali pa razjezil Rusijo.

Jadranski naftovod (Janaf) je sporočil, da je prejel podaljšanje licence za transport nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 15. oktobra. Kljub temu v NIS še niso prejeli uradnega obvestila ameriškega Ministrstva za finance (OFAC) glede morebitnega novega odloga sankcij. Ni znano, ali je NIS prejel podaljšanje izjeme od sankcij, ki naj bi začele veljati.

Združene države Amerike so odložile uvedbo sankcij proti srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti hčerinske družbe ruskega energetskega giganta Gazprom. Predsednik Srbije je dejal, da si je zagotovil novo preložitev od ameriških oblasti.

Vlada Srbije je najmanj štirim ruskim državljanom, ki so bili v času podelitve državljanstva pod sankcijami Velike Britanije in Kanade, podelila srbsko državljanstvo. Med njimi je tudi Macut, ki je povezan z Gazpromom. BIRN poroča, da ni edini, ki je prejel državljanstvo kljub sankcijam.

Estonija je uvedla sankcije predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter spodbujanja separatizma. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v državo za osebe, za katere obstajajo dokazi o vpletenosti v dejavnosti, ki kršijo mednarodno pravo. Sankcije so uvedli tudi proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah.

Ukrajinski droni so izvedli nove napade na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer je bil zadet objekt pod nadzorom Gazproma v regiji Volgograd. Ruska zračna obramba je odbila "masiven" napad z droni na objekte za gorivo in energijo. Hkrati so ruske sile izvedle obsežen napad na Ukrajino z raketami Iskander in številnimi droni Šahed. Na fronti se nadaljujejo spopadi, ukrajinske sile so odbile številne ruske napade v sektorju Pokrovsk, hkrati pa so ukrajinske enote napadle ruska skladišča orožja, opreme in poveljniška mesta.

Rusija načrtuje povečanje davka na dodano vrednost (DDV), da bi financirala vojno proti Ukrajini. Hkrati so ukrajinski droni izvedli nove napade na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer je bila poškodovana tudi naprava pod nadzorom Gazproma. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so protiletalski sistemi ponoči prestregli in uničili 70 ukrajinskih dronov nad ruskimi regijami.

Rusija je z raketami "iskander" napadla ukrajinske vojake. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval Združene narode, naj zaustavijo Rusijo, saj bo sicer nekdo kmalu izdelal dron z jedrsko bojno glavo.

Rusija je v torek izvedla več zaporednih napadov z brezpilotnimi letalniki Shahed na ukrajinsko mesto Zaporižje, pri čemer je bila ena oseba ubita, najmanj 12 pa ranjenih. Po poročanju naj bi šlo za najnevarnejše ruske drone Geran-3, ruske različice Shaheda-238, ki lahko dosežejo hitrost do 375 km/h. Medtem so ukrajinski droni uničili močan ruski raketni sistem Iskander.

Minister za kulturo Srbije, Nikola Selaković, je v "Lahta centru" prejel restavrirane reprodukcije devetih portretov ruskih vojskovodij in državnikov srbskega porekla. Portrete je Istorijskemu muzeju Srbije podaril predsednik Upravnega odbora JAD "Gasprom", Aleksej Bo.

Kitajska in Rusija sta dosegli dogovor o izgradnji plinovoda Power of Siberia 2, ki bo potekal skozi Mongolijo iz arktičnih plinskih polj Yamal. Čeprav nekatere zahodne mediji menijo, da je to diplomatska zmaga ruskega predsednika Vladimirja Putina, analize kažejo, da bo Kitajska imela največjo korist od tega projekta, saj bo utrdila svoj položaj kot ključni kupec ruskega plina in s tem okrepila svoj vpliv v rusko-kitajskih odnosih. Podrobnosti dogovora ostajajo nejasne, vendar že kažejo na prevlado Pekinga v energetskem partnerstvu.

Ukrajina se sooča z okrepljenimi ruskimi napadi z droni in raketami, ki ciljajo na energetsko infrastrukturo, zaradi česar je prišlo do občasnih izpadov električne energije in plina v Kijevski oblasti. Medtem Gazprom svari Evropo pred prihajajočo mrzlo zimo. Mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino še niso prinesla konkretnih rezultatov, saj Rusija nadaljuje z zračnimi napadi, Ukrajina pa odgovarja z obstreljevanjem ruskih naftnih objektov. Kitajski mediji poročajo o Ukrajini na humoren način in jo opisujejo kot neonacistično državo.

Direktor podjetja K-Potash Service Aleksej Sinicin je bil najden mrtev z odrubljeno glavo pod mostom v bližini Kaliningrada. Število misterioznih smrti ruskih menedžerjev od začetka vojne se je povečalo na 19. V ruskem bombnem napadu na vas Jarovo v regiji Doneck pa je bilo ubitih najmanj 20 civilistov.

Ruski monopolist Gazprom je našel potencialnega kupca za svoj 50-odstotni delež v nizozemskem podjetju Wintershall Noordzee, enem največjih podjetij za pridobivanje plina na nizozemski morski polici. Po poročanju ruskih medijev naj bi interes za nakup izkazalo nizozemsko podjetje Mazarine Energy. Vendar pa prodajo ovira pravda z ukrajinskim oligarhom Ahmetovim, kar otežuje transakcijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je razkril podrobnosti o velikem plinskem sporazumu med Rusijo in Kitajsko. Plinovod Sibirija 2 bo letno dobavljal več kot 100 milijard kubičnih metrov plina Kitajski po tržno določeni ceni. Državi sta podpisali sporazum o izgradnji plinovoda, kar je ključni korak naprej za enega najdražjih plinskih projektov na svetu. Ta poteza poglablja energetske vezi med državama.

Vladimir Putin in Xi Jinping sta okrepila vezi med Rusijo in Kitajsko z novim sporazumom o plinovodu in medsebojno podporo. Putin je dejal, da so odnosi med državama na 'nezaslišani' ravni. Srečanje je potekalo v času, ko Rusija išče alternativne poti za izvoz plina, Kitajska pa si zagotavlja energetsko varnost. Xi je Putinu zagotovil podporo glede Ukrajine, s čimer je razočaral tiste, ki so pričakovali kritičen ton. Putin je zanikal načrte za napad na Evropo in poudaril, da Rusija nima takšnih namenov.

Kitajska in Rusija sta sklenili ambiciozen dogovor o energetskem sodelovanju, ki vključuje gradnjo novega plinovoda 'Moč Sibirije 2' preko Mongolije. Plinovod bo imel kapaciteto 50 milijard kubičnih metrov goriva na leto. Dogovor je že pravno zavezujoč, kar je potrdil tudi šef Gazproma. Delnice Gazproma so ob tej novici opazno pridobile na vrednosti.

Rusija in Kitajska naj bi dosegli dogovor glede izgradnje dodatnega plinovoda, imenovanega Sila Sibiri 2. Kljub temu projekt za Rusijo predstavlja tveganje, saj bo morala Rusija sama financirati gradnjo, pri tem pa ni zagotovila, da se bo projekt kdaj povrnil. Kitajska naj bi se pri ceni ruskega plina dobro pogajala.

Slovaški premier Robert Fico je odpotoval na Kitajsko na praznovanje 80. obletnice konca druge svetovne vojne in se bo udeležil bilateralnih pogajanj. Peter Pellegrini podpira Ficova prizadevanja za mirovni dialog s Putinom in Zelenskim. Bolgarski premier Rosen Željazkov se je distanciral od socialističnih ministrov, ki so odpotovali na Kitajsko na srečanje s Putinom in Kimom Džong Unom; pojasnil je, da sta ministra Atanas Zafirov in Ivan Ivanov na obisku na Kitajskem po partijski liniji.

Kim Džong Un je v Peking prispel s svojim zasebnim neprebojnim vlakom Taeyang-ho, da bi se udeležil vojaške parade skupaj z Vladimirjem Putinom in Xi Jinpingom. Kitajska je s parado obeležila 80. obletnico zmage nad Japonsko v drugi svetovni vojni. Kitajski voditelji so s parado demonstrirali svojo vojaško moč. Na paradi je bil prisoten tudi nekdanji romunski premier Adrian Năstase.

Aleksandar Vučić je po srečanju z Vladimirjem Putinom v Pekingu izjavil, da pričakuje nov plinski aranžma z Rusijo do konca septembra, ki bo za Srbijo ugoden. Poudaril je, da je sodelovanje z Rusko federacijo ključnega pomena in verjame, da se lahko še okrepi. Lukašenko je na srečanju s Putinom izjavil, da Belorusija podpira Rusijo pri reševanju konflikta v Ukrajini.

Slovaški premier Robert Fico se je v Pekingu srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in z njim razpravljal o vprašanjih, povezanih z Ukrajino. V Pekingu se je s Putinom sestal tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić. Putin je v Pekingu odgovoril na obtožbe, da Moskva načrtuje napad na Evropo.

Rusija in Kitajska sta podpisali nov sporazum o gradnji plinovoda Sibirska moč 2, kar poglablja njune gospodarske vezi. Kljub temu pa je izvršna direktorica družbe Woodside Energy omilila zaskrbljenost, da bi gradnja plinovoda zmanjšala povpraševanje po utekočinjenem zemeljskem plinu (LNG) v Aziji.

Vladimir Putin je pohvalil rusko-kitajske odnose kot 'izjemno visoke' in se srečal s 'starim prijateljem' Xi Jinpingom, pri čemer sta poudarila njuno naraščajoče sodelovanje in skupno odgovornost za ohranjanje zgodovinskega spomina na žrtve v boju proti fašizmu v Evropi in Aziji. Gazprom je podpisal novo pogodbo o dobavi plina.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena okrepiti strateško partnerstvo s Kitajsko in okrepiti stike z Pekingom na visoki ravni. Hkrati se je Putin srečal s pakistanskim premierjem Shehbazom Sharifom v Pekingu.

Vladimir Putin je med srečanjem s Xi Jinpingom v Pekingu poudaril 'izjemno raven' odnosov med Rusijo in Kitajsko, še posebej v luči napetih odnosov z Združenimi državami Amerike. Državi sta podpisali pomemben dogovor o plinovodu. Kim Jong Un se je prav tako mudil na Kitajskem, kjer se je udeležil vojaške parade v Pekingu, ki je obeležila konec druge svetovne vojne.

Vladimir Putin je med srečanjem s slovaškim premierjem dejal, da kakršni koli dogovor o rešitvi konflikta v Ukrajini ne sme ogroziti varnosti Rusije in da v Evropi opaža naraščajočo histerijo. Predlagal je, da bi Slovaška prekinila dobavo energije kot povračilni ukrep za ukrajinske motnje pri dobavi nafte. Med pogovori s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom nista razpravljala o napotitvi kitajskih mirovnih sil v Ukrajino. Igor Girkin je rusko poletno ofenzivo označil za sramoto, medtem ko Center za boj proti dezinformacijam trdi, da Putin pripravlja informacijski alibi za upravičevanje ruskih terorističnih napadov na ukrajinsko energetiko.

Ruske sile so pričele z vzpostavljanjem "varnostnega območja" v regiji Dnjipropetrovsk. Vladimir Putin je dejal, da bi Rusija lahko sodelovala z ZDA pri upravljanju jedrske elektrarne Zaporožje, ki jo je zasedla. Rusija in Kitajska sta podpisali več kot 20 sporazumov o sodelovanju. Donald Trump je izrazil razočaranje nad Vladimirjem Putinom in napovedal ukrepe svoje administracije. Robert Fico se je v Čingai ponovno srečal s Putinom, kjer so razpravljali o predlogih, ki so razjezili Kijev. V Peking je prispel tudi Kim Čong-un.

Rusija je začela pionirski projekt prevoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Arktike v Azijo z uporabo jedrskih podmornic. Inštitut Kurčatov sodeluje s podjetjem Gazprom pri premagovanju arktičnih izzivov in zagotavljanju učinkovitega prevoza. Podmornice naj bi zagotavljale večjo varnost in učinkovitost v primerjavi z drugimi načini prevoza. Poleg tega Rusija posodablja arktična oporišča iz hladne vojne in namešča napredne jedrske podmornice, ki se lahko izognejo radarjem pod arktičnim ledom, kar kaže na njene strateške ambicije v Arktiki.

Iran se "z vsemi močmi" pogaja, da bi preprečil ponovno uvedbo mednarodnih sankcij s strani evropskih sil. Francija, Velika Britanija in Nemčija so zagrozile, da bodo sprožile "mehanizem hitrega povračila", ki samodejno ponovno uvaja vse sankcije Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Rusija naj bi bila pripravljena podpreti šestmesečno podaljšanje roka pred ponovno uvedbo kazni.