APDEJT.si

V nedeljo zvečer se je v Južni Afriki zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrlo 42 ljudi. Avtobus, ki je bil na poti iz Gqeberhe v Zimbabve, je v provinci Limpopo, približno 90 kilometrov pred mejo z Zimbabvejem, zdrsnil s ceste in zgrmel po pobočju. Med žrtvami je tudi 10-mesečno dekle. Voznik naj bi izgubil nadzor nad vozilom.

V Gqeberhi v Vzhodni Kaplandiji, Južna Afrika, policija intenzivno išče osumljence za trojni umor, v katerem so bile ustreljene dve ženski in devetletna deklica. Motivi za umor še niso znani. Sočasno v Cape Townu policija preiskuje trojni umor v Mitchells Plainu, kjer so bili ustreljeni trije moški v domnevnem obračunu tolp.

V postapartheidni Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki se nanašajo predvsem na nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno, raziskave pa kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo. Zaradi neodzivnosti vlade pri reševanju teh težav protestniki uporabljajo vse bolj militantne taktike, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo.

V Bangladešu inženirski študenti zavračajo vladno komisijo in zahtevajo novo, ki vključuje študente. V Južni Afriki se zaradi krize pri zagotavljanju javnih storitev protesti spreminjajo v bolj militantne oblike, kar kaže na potrebo po bolj odzivni vladi. V Gambiji je voditelj GMC Mai Fatty izrazil nestrinjanje s protestniki proti Pura, ki so bili pridržani zaradi nedovoljene procesije, ob tem pa poudaril pomen pravice do protesta v demokratični družbi.

Številni protesti v Južni Afriki po apartheidu so posledica nezadovoljstva z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja in elektrika. Raziskave kažejo, da se je število protestov skoraj podvojilo v 20 letih po letu 1997, med letoma 2007 in 2013 pa je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno. Zaradi tega se protestniki poslužujejo bolj militantnih taktik, kar kaže na potrebo po bolj odzivni vladi, da bi se izognili stopnjevanju nasilja.

Južnoafriška republika se po koncu apartheida sooča s pogostimi javnimi protesti. Raziskave kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo, pri čemer povprečno dnevno poteka več kot 11 protestov. Protestniki uporabljajo vse bolj militantne taktike zaradi nezadovoljstva z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Odzivna vlada bi lahko preprečila prehod na militantne proteste.

V obdobju po apartheidu v Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki so se po letu 1997 skoraj podvojili. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno. Razlog za to je nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Zaradi tega se protestniki poslužujejo vse bolj militantnih taktik, vlada pa bi se morala bolj odzivati na te težave, da bi preprečila nadaljnjo eskalacijo nasilja.

Po koncu apartheida v Južni Afriki so pogosti javni protesti, med letoma 2007 in 2013 pa so zabeležili povprečno več kot 11 protestov na dan. Raziskave kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo. Protesti, povezani z nezadovoljstvom z javnimi službami, kot so oskrba s stanovanji, elektriko in odvoz smeti, postajajo vse bolj militantni. Bolj odzivna vlada bi lahko preprečila zaostrovanje protestov.

V Avstraliji pravniki za človekove pravice in zagovorniki demokracije pozivajo k nacionalni zaščiti protestnikov zaradi porasta pravnih ukrepov proti njim. V Gambiji pa voditelj GMC Mai Fatty ne soglaša s protestniki proti Pura, ki so večinoma v priporu zaradi protestiranja brez dovoljenja, a poudarja pravico do protesta kot temelj demokracije.