Kolumbijski predsednik Petro ne podpira Madura, prav tako ne invazije na Venezuelo
Kolumbijsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da država ohranja politiko neudeležbe v ofenzivnih vojaških operacijah zunaj svojih meja.
Kolumbijsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da država ohranja politiko neudeležbe v ofenzivnih vojaških operacijah zunaj svojih meja.
Številne mednarodne letalske družbe so po opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) o poslabšanju varnostnih razmer in povečani vojaški aktivnosti, odpovedale lete v Venezuelo.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal oblikovanje "prehodne vlade" v Venezueli, da bi rešili tamkajšnjo krizo in preprečili tujo intervencijo. Petro je poudaril, da nasprotuje rešitvam, ki ne temeljijo na dialogu in izključujejo določene politične sektorje. Predlog vključuje politično usklajevanje med Nicolasom Madurom in opozicijo, z namenom izvedbe svobodnih volitev ob prenehanju blokad, sankcij in političnih izključitev. Petro je izrazil zaskrbljenost zaradi povečanih vojaških operacij ZDA v bližini Venezuele in poudaril, da podpira le pogajalsko rešitev.
Perujsko sodišče je izdalo mednarodno tiralico in odredilo petmesečni pripor za nekdanjo premierko Betssy Chávez zaradi njene vpletenosti v poskus državnega udara Pedra Castilla. Chávez se trenutno nahaja na mehiškem veleposlaništvu, kjer je zaprosila za azil.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal vzpostavitev "prehodne vlade" v Venezueli kot rešitev za tamkajšnjo krizo in da bi se izognili tuji intervenciji. Obžaloval je, da ni bil dosežen dogovor o umiku sankcij Venezueli, sprostitvi napetosti in čimprejšnji izvedbi svobodnih volitev.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je javno objavil svoje bančne račune, da bi ovrgel obtožbe Donalda Trumpa, ki ga je brez dokazov povezoval s trgovino z drogami. Petro je dejal, da želi s tem dokazati, da nima povezav z narkokarteli.
Kolumbijska varuhinja človekovih pravic Iris Marín je pozvala predsednika Gustava Petroja, naj prekine zračne napade na uporniške skupine. Razkrila je, da je bilo v vojaških napadih oktobra in novembra ubitih najmanj pet najstnikov. Med žrtvami je tudi dekle, ki je umrlo v napadu na uporniško skupino FARC-EMC v provinci Arauca, ter štirje najstniki, ki jih je skupina prisilno rekrutirala in so bili ubiti v napadu v začetku oktobra.
Kolumbijski Urad varuha človekovih pravic je poročal, da je v bombnem napadu vojske v Guaviareju umrlo šest mladoletnikov, ki so jih rekrutirale FARC. Napad je bil najsmrtonosnejši, ki ga je odredil predsednik Gustavo Petro.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal 4,3 milijarde dolarjev vreden posel za nakup švedskih vojaških letal. Petro je nakup označil za "odvračalno orožje za doseganje miru" v "kaotični" geopolitiki.
Ameriška administracija naj bi uporabila grožnjo uporabe fentanila kot kemičnega orožja za utemeljitev morebitnih napadov na venezuelska plovila, čeprav še vedno ni dokazov o proizvodnji te droge v Venezueli. Kot poroča Wall Street Journal, se je ministrstvo za pravosodje v tajnem memorandumu sklicevalo na fentanil kot potencialno kemično orožje, kar je omogočilo odobritev napadov na plovila, ki prevažajo droge.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za »barbara« zaradi vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju in Tihem oceanu. Petro je dejal, da je to dejanje agresija proti Latinski Ameriki in da ZDA pod pretvezo boja proti narkotikom izvaja zločine proti človečnosti.
Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.
Uradniki v Kolumbiji so sporočili, da bo država nadaljevala z izmenjavo obveščevalnih podatkov z mednarodnimi agencijami, ki se borijo proti trgovini z drogami.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ukazal prekinitev izmenjave obveščevalnih podatkov z varnostnimi agencijami Združenih držav Amerike. Odločitev je bila sprejeta, dokler ZDA ne prenehajo z napadi na plovila v Karibih, ki naj bi tihotapila droge. Petro je poudaril, da mora biti boj proti drogam podrejen človekovim pravicam prebivalcev Karibov.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prepovedal obveščevalnim agencijam deljenje informacij z ZDA zaradi napadov na čolne v Karibih. V Karibsko morje je prispela ameriška letalonosilka USS Gerald R. Ford. Podoben ukrep je delno sprejela tudi Velika Britanija.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.
Ameriška vojska krepi svojo prisotnost v Karibskem morju, tja je prispela največja vojaška ladja na svetu. Venezuelska vlada potezo razume kot grožnjo, medtem ko lokacija ladje ostaja neznana. Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo.
Britanska kraljeva mornariška pehota je izvedla vaje, ki so vključevale simulacijo zavzetja naftnih ploščadi blizu ruskih obal v Baltskem morju. Vaje so potekale v bližini ruskih meja, kjer so britanske sile vadile izkrcanje in zavzetje pomorskih objektov.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro odgovoril na nedavne napade Združenih držav Amerike na kolumbijske čolne v Karibskem morju in Tihem oceanu, ki naj bi prevažali droge. Petro je ameriškega predsednika Donalda Trumpa posvaril, naj »ne prebuja jaguarja«, s čimer je opozoril na morebitne posledice takšnih dejanj.
Donald Trump se aktivno vmešava v dogajanje v Latinski Ameriki, kljub načelu "America first". Poročila govorijo o operacijah Cie v Venezueli, sporih s kolumbijskim predsednikom Petrom in finančni podpori Javierju Mileiju. Razlogi za to vmešavanje ostajajo nejasni.
Donald Trump naj bi ponovno usmerjal ameriško zunanjo politiko v Latinski Ameriki s pomočjo CIA operacij v Venezueli, sporov s kolumbijskim predsednikom Petrom in milijardne podpore argentinskemu predsedniku Javierju Mileiju. Cilj teh dejanj ostaja nejasen, še posebej glede na Trumpovo načelo "Amerika na prvem mestu".
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega politika Donalda Trumpa označil za »sovražnika človeštva«. Petro je izrazil kritike na račun Trumpovega zanikanja podnebnih sprememb. Izjava je bila podana v kontekstu prihajajoče konference COP30.
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.
V Kolumbiji so aretirali devet pripadnikov oboroženih sil zaradi preiskave mučenja in umora civilista v vojaški bazi na severozahodu države. Med aretiranimi so poročnik, narednik in sedem vojakov, ki so bili razrešeni dolžnosti. Po vojaškem poročilu, ki ga je objavil predsednik Gustavo Petro, so vojaki v začetku oktobra zajeli moškega, ki se je "sprehajal" okoli baze v občini Frontino. Pri tem so uporabili "pretirano silo", ki je povzročila smrt civilista.
Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je izjavil, da ga morebitne grožnje predsednika Donalda Trumpa ne bodo "intimidiirale". Cory Bowman, polbrat podpredsednika JD Vancea, pa je doživel prepričljiv poraz na volitvah za župana Cincinnatija.
Zohran Mamdani je po zmagi na newyorških volitvah obljubil takojšen začetek uresničevanja svojega programa dostopnosti. Kritiki pa ga primerjajo s Sadiqom Khanom in opozarjajo, da bi lahko njegova politika pripeljala do ponovitve neuspehov marksizma, od Kube do Sovjetske zveze. Mamdani je dejal, da se je njegova kampanja za župana začela pred približno letom dni.
Po projekciji Decision Desk HQ je Zohran Mamdani premagal Andrewa Cuomoja na volitvah za župana New Yorka. Projekcija kaže na zmago Mamdanija na volitvah za župana mesta New York.
Indijci so na družbenih omrežjih proslavili zmago Zohrana Mamdanija na volitvah za župana New Yorka, potem ko se je zahvalil svojim staršem, rojenim v Indiji, in citiral zgodovinski govor Indije.
Dominikanska republika je s podporo Združenih držav Amerike preložila deseti Ameriški vrh na leto 2026, da bi zagotovila širšo in bolj reprezentativno udeležbo držav v regiji. Odločitev je bila sprejeta zaradi razlik med državami, pri čemer so se z njo strinjali tudi ključni partnerji, vključno z ZDA.
Več kot dva tedna je minilo, odkar je predsednik Donald Trump napovedal, da bo ustavil vsa plačila Kolumbiji, vendar do prekinitve pomoči ni prišlo.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je pozval svoje državljane k enotnosti v luči domnevne vojaške grožnje s strani Združenih držav v Karibih. Izrazil je tudi podporo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru in pozval Združene narode, naj se odzovejo na vojaške operacije ZDA.
Katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Thani in njegov namestnik šejk Abdullah bin Hamad Al-Thani sta poslala čestitki predsednici Skupnosti Dominike Sylvanie Burton ob obletnici neodvisnosti njene države.
Kolumbijska vlada predsednika Gustava Petra je napovedala, da bo na Kubo poslala 240 ton humanitarne pomoči. Tovorna ladja ARC Victoria bo odplula iz Cartagene de Indias. Pomoč je namenjena za odpravo posledic orkana Melissa.
Venezuelanski režim Nicolása Madura je predlagal odvzem državljanstva opozicijskemu voditelju Leopoldu Lópezu zaradi domnevnega spodbujanja intervencije ZDA. López je to označil za arbitrarnost in dejal, da Maduro to počne, ker izraža mnenje, ki ga delijo številni Venezuelci – željo po svobodi. Poudaril je, da v zgodovini Venezuele še ni prišlo do odvzema državljanstva in da gre za poskus ustrahovanja Venezuelcev doma in v tujini. López je tudi kritičen do kolumbijskega predsednika Petra, češ da mu je ohranitev Madura na oblasti v interesu.
Venezuelanski opozicijski voditelj Leopoldo López je kolumbijskega predsednika Gustava Petra obtožil, da je postal prvi mednarodni podpornik venezuelske diktature Nicolása Madura. López namiguje, da je Petro morda del iste kriminalne strukture kot Maduro. Lópezu grozi odvzem državljanstva s strani venezuelskega režima.
Kolumbijski senator Iván Cepeda je zmagal na notranjih volitvah koalicije Pacto Histórico in bo kandidiral za predsednika države na volitvah leta 2026. Cepeda, filozof in borec za človekove pravice, je premagal nekdanjo ministrico Carolino Corcho. Kot kandidat levice se bo Cepeda pomeril s kandidati desnice in centra.
Donald Trump nadaljuje z vojaškimi akcijami proti venezuelskim plovilom, ki naj bi prevažala droge v ZDA, kar kritiki označujejo kot 'izvensodne poboje'. Hkrati so ZDA uvedle obsežne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru in njegovi družini zaradi vpletenosti v trgovino z narkotiki, kar zaostruje odnose med Washingtonom in Bogoto.
Združene države so uvedle obsežne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, njegovi družini in visokemu vladnemu uradniku zaradi vpletenosti v trgovino z narkotiki. Ta poteza zaostruje napetosti med Washingtonom in Bogoto. Predsednik Petro je sankcije obsodil in poudaril, da se Kolumbija ne bo uklonila pritisku ZDA.
Združene države Amerike so uvedle sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, njegovi družini in sodelavcem. Washington trdi, da je Petrova politika omogočila razmah narkokartelov in da ni ustrezno ukrepal proti trgovini z mamili.
ZDA so uvedle finančne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, potem ko ga je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump obtožil, da je "vodja preprodaje mamil". Petro je te obtožbe označil za "paradoks", ameriška vlada pa mu je že pred tem odvzela vizum. Sankcije so bile uvedene tudi proti nekaterim Petrovim družinskim članom in sodelavcem.
Trumpova administracija je uvedla sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi obtožb o trgovini z drogami. Poleg tega je Pentagon napotil udarno skupino letalonosilke v Karibsko morje, uradno za boj proti narkokartelom, vendar venezuelski voditelj Nicolas Maduro trdi, da gre za vojaško krepitev v regiji.
Donald Trump je napovedal suspenz vseh prizadevanj v boju proti drogam, s čimer je ponovno zagrozil kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Petro je Trumpa obtožil, da želi vplivati na prihodnje predsedniške volitve v Kolumbiji leta 2026.
Vojska Združenih držav Amerike je napadla plovilo, ki naj bi bilo povezano s trgovino z drogami, tokrat ob obali Kolumbije v vzhodnem Pacifiku. Ta akcija je del širitve operacij ZDA za preprečevanje trgovine z drogami v Severno Ameriko. Strokovnjaki opozarjajo, da ameriška vojaška ofenziva v Karibih in Pacifiku ne bo ustavila kolumbijske trgovine z drogami in bi lahko celo zvišala ceno kokaina.
Donald Trump je potrdil, da so ZDA ustavile vsa plačila in subvencije Kolumbiji. Odločitev je bila sprejeta nekaj ur po uničenju domnevne narkoladje v Pacifiku.
Po oprostilni sodbi nekdanjemu kolumbijskemu predsedniku Álvaru Uribeju se je oglasil ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je pozdravil konec "političnega lova". Senator Iván Cepeda, ki je bil žrtev v primeru Uribe, je sodbo zavrnil in napovedal pritožbo. Uribe je bil sicer prvi nekdanji predsednik Kolumbije, ki je bil kazensko obsojen.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sprožil val ogorčenja s svojimi izjavami o nekdanjem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je dejal, da se ga mora 'znebiti', kar so nekateri razumeli kot grožnjo. Medtem ko nekateri mediji poročajo o grožnji atentata, drugi poudarjajo le ostro retoriko.
Odločitev Donalda Trumpa, da zamrzne milijonsko pomoč Kolumbiji in predsednika označi za preprodajalca drog, je poškodovala dolgoletne vezi med državama in bi lahko vplivala na predsedniške volitve leta 2026 v Kolumbiji. Kolumbija je bila sicer eden najtesnejših zaveznikov ZDA v Južni Ameriki.
Kolumbijsko ustavno sodišče je predsedniku Gustavu Petru odredilo, da se v petih dneh javno opraviči novinarkam, ker jih je leta 2024 označil za "lutke mafije". Sodišče je poudarilo, da so Petrova izjava "estigmatizirajoče" in da morajo biti novinarji zaščiteni pred takšnimi izjavami.
Donald Trump je prekinil pomoč ZDA Kolumbiji, potem ko je kolumbijski predsednik Gustavo Petro kritiziral ameriške napade v Karibih kot umore. Trump je Petroja obtožil podpiranja trgovine z mamili in dejal, da Petro spodbuja množično proizvodnjo mamil, kar je še zaostrilo napetosti med državama.
Protesti 'Brez kraljev' so potekali po mestih po vsej ZDA, udeleženci so izražali nasprotovanje avtoritarnemu vodenju Trumpove administracije. Trump je na proteste odgovoril z izjavo, da ni kralj in da trdo dela za Ameriko. Protestniki so se zbrali tudi v Greater Lowell in izrazili nasprotovanje Trumpovi administraciji.
Povezane teme |
|---|
| energetika |
| mednarodni odnosi |
| politika |